The Economist: Demokracija v svetu stagnira

Demokracija v svetu je lani na splošno stagnirala, saj ni prišlo do pričakovanega pozitivnega odboja navzgor po dveh letih omejitvenih pandemičnih ukrepov. Ob tem pa je skrb vzbujajoče predvsem, da se je stanje demokracije precej poslabšalo v dveh velikih državah, Kitajski in Rusiji, kjer živi več kot 20 odstotkov svetovnega prebivalstva, ugotavlja The Economist Intelligence Unit (EIU) v globalni raziskavi indeks demokracije 2022.

Najvišje na lestvici so, kot običajno, predvsem evropske in skandinavske države, ki slovijo tako po visokih demokratičnih standardih kot tudi po gospodarski razvitosti in blaginji. Za »zmagovalko« Norveško se v prvo deseterico uvrščajo še Nova Zelandija, Islandija, Švedska, Finska, Danska, Švica, Irska, Nizozemska in Tajvan.

V primerjavi s pandemičnim letom 2021 je Slovenija tokrat napredovala in se, takoj za ZDA, uvrstila na 31. mesto lestvice, štiri mesta višje kot predlani. Gledano po posameznih merilih smo prejeli najvišjo oceno (9,58 od 10) za volilni proces in pluralizem, sledi ocena za upoštevanje državljanskih svoboščin (8,53), slabše pa smo se odrezali pri merilih politične participacije (7,22), delovanja vlade (7,14), predvsem pa politične kulture. Med novimi članicami Unije sta pred nami Češka (25.) in Estonija (27.).

Rusija zabeležila daleč največji padec

Economistovo poročilo se tokrat osredotoča na rusko vojno v Ukrajini in njen pomen za prihodnost demokracije v Evropi in po svetu. »Če je ukrajinska borba za obrambo svojih meja demonstracija demokracije v akciji, pa je ruska kršitev ukrajinske suverenosti produkt imperialne miselnosti,« ugotavljajo Economistovi analitiki. Rusija je posledično na njihovi lestvici demokracije zabeležila daleč največji padec, zdrsnila je za 22 mest, na 146. mesto, tik pred Venezuelo.

»Rusko invazijo Ukrajine je spremljala vseobsegajoča represija in cenzura tudi na domačih tleh. Država je bila sicer na poti stran od demokracije že dlje časa, zdaj pa dobiva precej značilnosti diktature,« poudarjajo pri EIU, kjer sicer Rusijo uvrščajo med avtoritarne države, Ukrajino pa med hibridne demokracije. Na drugi strani je med avtoritarne države uvrščena tudi Kitajska, ki je tokrat deležna kritik in nižjih ocen (v primerjavi z letom prej je nazadovala za osem mest) tudi zaradi ekstremnih in represivnih metod pri zaustavljanju epidemije covida.

Skoraj polovica človeštva v neki obliki demokracije

Po oceni EIU sicer skoraj polovica svetovnega prebivalstva živi v neke vrste demokraciji. A od tega le osem odstotkov zemljanov uživa »polno« demokracijo, EIU to namreč pripisuje le prvim 24 državam s svoje lestvice, med njimi sicer že od leta 2016 tudi ni ZDA. Slovenija je v skupini 48 držav (z dobrimi 37 odstotki prebivalstva) s tako imenovano pomanjkljivo demokracijo, 36 držav s skoraj 18 odstotki prebivalstva po oceni analitikov živi v hibridni demokraciji. Na koncu pa seveda izstopa dejstvo, da avtoritarni režimi prevladujejo kar v 59 državah s skoraj 37 odstotki svetovne populacije.