Svobodi v svetu slabo kaže: vse manj je je

Ljubljana – Slovenija je po indeksu človekove svobode v zadnjem letu napredovala za eno mesto: med 162 državami je na 35. mestu. Najbolj šepamo na področjih (para)države, pravnega sistema in lastninskih pravic ter pravne države, najboljši smo na področju civilne družbe. Švico je s prvega mesta izpodrinila Nova Zelandija.
 
Trend človekove svobode na svetovni ravni že več let upada. Da je upadel tudi v zadnjem analiziranem letu, in sicer s 6,89 na 6,88 na lestvici od nič do deset, ni presenečenje. »Med poglavitne razloge ponovnega upada svobode na globalni ravni sodijo populizem, nacionalizem in avtoritarizem,« pojasnjuje Tanja Porčnik s slovenskega Visio instituta in soavtorica svetovnega poročila o indeksu svobode. Porčnikova svobodo sicer pojmuje kot neprecenljivo vrednoto s »kritično vlogo pri ustvarjanju blaginje, boju proti revščini, zagonu ekonomskega razvoja in stabilnosti demokracije«.
 

Pri nas najbolje kaže civilni sferi

V Sloveniji je indeks ekonomske svobode za skoraj petino nižji od indeksa osebne, dva pomembna kazalnika gospodarske svobode, obseg paradržave in regulativa, pa sta, enako kot v preteklem poročilu o indeksu svobode, najnižja od vseh slovenskih sploh – znašata 5,3 in 6,2. Z izjemo delovanja pravne države, ki ima oceno 6,5, najviše kotirajo kazalniki osebne svobode gibanja in civilne družbe (ocena 10), varnosti (9,7), izražanja (9,4) in osebnih odnosov ter religije (9).
 
Omenjeni indeks države ocenjuje s 76 kazalniki državljanskih in ekonomskih svoboščin, razvrščenih v dvanajst skupin: pravna država, varnost, gibanje, religija, civilna družba, izražanje in informacije, identiteta in razmerja, obseg (para)države, pravni sistem in lastninske pravice ter trdnost valute. Najnovejši podatki se sicer nanašajo na leto 2017.
 

Za Čehi, Romuni in Slovaki

Zanimivo, da se je pred Slovenijo na tokratnem ocenjevanju v naši regiji uvrstila trojica: Čehi (21. mesto), Romuni (30. mesto) in Slovaki (33. mesto). Za nami so po indeksu svobode Hrvaška (37. mesto), Albanija (38.), Madžarska (45.), Črna gora (53.), Bosna in Hercegovina (55.), Srbija (58.) ter Severna Makedonija (65.).
 
V svetovnem merilu se, kot rečeno, na prvih treh mestih izmenjujejo iste države, le da so tokrat nekoliko premešale vrstni red: prej prva Švica je zdaj druga, prej tretja Nova Zelandija je zmagovalka, Hongkong je z drugega padel na tretje mesto. Iz peterice je izpadla prej četrta Irska, na njenem mestu je Kanada, Avstralija je obdržala peto mesto. Irska je padla na osmo mesto. Na zadnjih treh mestih so Jemen, Venezuela in Sirija.
 
Med regijami ima najvišjo raven človekove svobode Severna Amerika, pred Zahodno Evropo in Vzhodno Azijo. Vzhodna Evropa kljub zmanjšanju stopnje svobode od leta 2008 ostaja na petem mestu med regijami. Najnižje stopnje svobode ostajajo v južni Aziji, podsaharski Afriki ter na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki.

Svoboda dol, dohodek gor

 
Primerjava med doseženo svobodo in dohodkom na prebivalca kaže, da je v državah z največ svobode, to je v četrtini najvišje uvrščenih držav, tudi dohodek na prebivalca višji; dosega 40.171 ameriških dolarjev. V najmanj svobodnih državah oziroma v četrtini najnižje uvrščenih držav je dohodek v primerjavi z razvitimi nižji za več kot polovico: znaša 15.721 ameriških dolarjev.
 
Nasprotno je od ravni človekove svobode v zadnjem letu dohodek na prebivalca na globalni ravni zrastel: v razvitih državah je ta pred dvema letoma znašal 38.871, v najmanj razvitih pa 10.346 ameriških dolarjev.