Neomejen dostop | že od 9,99€
V letošnjem tretjem četrtletju se je zunanje povpraševanje povečalo, domače pa zmanjšalo. Gospodarska rast je bila 1,4-odstotna, enako povečanje smo zaznali tudi v obdobju med januarjem in septembrom 2024 v primerjavi z istim obdobjem lani, ugotavljajo na državnem statističnem zavodu (Surs). Vpliv na medletno rast je imelo tokrat tudi večje število delovnih dni (dva več) v letošnjem tretjem četrtletju, če pa izločimo vpliv sezone in koledarja, je bila letna rast 1,0-odstotna.
Domača potrošnja se je v primerjavi z lanskim tretjim četrtletjem zmanjšala za 0,4 odstotka. Na upad domačega povpraševanja so vplivale bruto investicije, te so upadle za dobrih 13 odstotkov. Bruto investicije v osnovna sredstva so se zmanjšale za 8,2 odstotka. Najizraziteje so upadle investicije v gradbene objekte, in sicer za 14,5 odstotka, nižje pa so bile tudi investicije v opremo in stroje (–2,6 odstotka).
Na drugi strani se je končna potrošnja dvignila za 3,8 odstotka; v okviru te je najbolj zrasla končna potrošnja države (za 9,1 odstotka), povečali pa sta se tudi potrošnji gospodinjstev (za 1,9 odstotka) in nepridobitnih institucij, ki opravljajo storitve za gospodinjstva (NPISG) (za 1,8 odstotka).
Vrednost kazalnika gospodarske klime je bila v letošnjem oktobru za 1,2 odstotne točke višja kor pred letom dni, k čemur so prispevali višje stopnje kazalnikov zaupanja pri potrošnikih, predelovalnih in storitvenih dejavnostih, na drugi strani pa so se te znižale pri trgovini na drobno in v gradbeništvu.
Izvoz se je skupno povečal za 8,4 odstotka, njegova rast je bila izrazitejša pri blagu (za 9,3 odstotka) kot pri storitvah (za 4,9 odstotka). Zvišal se je tudi uvoz, in sicer za 6,5 odstotka, od tega je bil pri blagu večji za 6,6 in pri storitvah za 4,5 odstotka. Vpliv zunanjetrgovinskega salda na rast BDP je bil pozitiven in je znašal 1,9 odstotne točke.
Letošnja gospodarska gibanja so tako približno na ravni zadnjih napovedi Umarja in drugih institucij, ki za letos predvidevajo 1,5-odstotno gospodarsko rast.
Skupna zaposlenost se je tokrat zmanjšala, in sicer za 0,1 odstotka. »To je prvo zmanjšanje zaposlenosti po zelo dolgem obdobju. Pred tem, z izjemo obdobja med epidemijo, se je zaposlenost stalno povečevala vse od drugega četrtletja 2014,« poudarjajo na Sursu.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji