Neomejen dostop | že od 9,99€
Bruto domači proizvod je lani realno zrasel za 2,1 odstotka, kar je za pol odstotne točke več od prejšnje ocene (1,6 odstotka), so v letni reviziji izračunali na državnem statističnem uradu.
BDP je v tako v prejšnjem letu znašal 63 milijard in 951 milijonov evrov, kar je v primerjavi z letom 2022 v tekočih cenah za 12,4 odstotka, realno pa za dobra dva odstotka več. Spomnimo, pri podobni reviziji se je lani izkazalo, da je bila realna rast leta 2022 le 2,5 in ne 5,4 odstotka, kot je bilo objavljeno prej.
K lanski realni gospodarski rasti so največ prispevali gradbeništvo (0,8 odstotne točke), oskrba z energijo (0,7 odstotne točke), predelovalne dejavnosti (0,3 odstotne točke) ter informacijske in komunikacijske dejavnosti (0,3 odstotne točke).
Negativno pa so na spremembo obsega BDP najbolj vplivale finančne in zavarovalniške dejavnosti (−0,1 odstotne točke), rudarstvo (−0,1 odstotne točke) ter dejavnosti kmetijstva, gozdarstva in ribištva (prav tako −0,1 odstotne točke).
Zunanje povpraševanje je sicer lani realno upadlo za dva odstotka, vendar se je uvoz blaga in storitev zmanjšal še bolj, realno za 4,5 odstotka. Prispevek salda menjave s tujino k rasti obsega BDP je bil tako pozitiven, znašal je 2,3 odstotne točke.
Na Sursu so ob tem izpeljali tudi več let načrtovano obsežnejšo revizijo nacionalnih računov od leta 1995. Revizijski koraki so v različnih letih vplivali na BDP podobno, nekateri so ga zvišali, drugi znižali. Skupen vpliv je bil znižanje nominalne ravni BDP v večini časovne vrste od leta 1995 naprej, medtem ko je krivulja gospodarske rasti ostala podobna kot pred revizijo. Povprečna sprememba ravni BDP v tekočih cenah v obdobju 1995–2022 je bila −0,7-odstotna, povprečna sprememba gospodarske rasti pa je ostala nespremenjena, ugotavljajo statistiki.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji