SunContract na ustavno sodišče zaradi zaračunavanja stroškov neto meritev

Dobavitelj električne energije SunContract je na ustavno sodišče vložil zahtevo za ustavno presojo pravil za delovanje trga z električno energijo in predlog za začasno zadržanje izvajanja pravil do ustavne presoje. V družbi ocenjujejo, da ta pravila retroaktivno posegajo v že pridobljene pravice.

Nova pravila so prenesla strošek letnega net meteringa oz. neto meritev samooskrbnih elektrarn na dobavitelje, kar pa pomeni, da bo ta strošek zaradi nevzdržnega sistema zelo kmalu na plečih državljanov. Prikrito se z višanjem cen pri nekaterih večjih dobaviteljih električne energije to že dogaja, je v sporočilu za javnost zapisal direktor SunContracta Jošt Štrukelj.

Ta meni, da je operater trga Borzen retroaktivno posegel v pravice 50.000 lastnikov samooskrbnih elektrarn, ki so te postavili po sistemu letnega obračuna oziroma neto meritev. Spremenjena pravila nalagajo dobaviteljem električne energije 15-minutni bilančni obračun za samooskrbne sončne elektrarne, čeprav imajo odjemalci letni obračun. »Ker je cena električne energije na trgu vsako uro drugačna, dobavitelji pa morajo kompenzirati odjemalcem vsako kilovatno uro ne glede na čas odjema, nastajajo neupravičeni stroški za pokrivanje neto meritev,« pravijo v SunContractu. Po njihovem mnenju bi morala vlada zagotoviti sredstva, da bodo lahko investitorji v lastne sončne elektrarne storitev neto meritev pod istimi pogoji kot ob odločitvi za investicijo uporabljali tudi v prihodnje, torej brez dodatnih stroškov.

»Odločitev o spremembi pravil je nenavadna tudi zato, ker je Agencija za energijo oziroma njen svet o isti vsebini pravil odločal decembra lani in spremembe zavrnil kot nepravične ter zahteval dodatne vsebinske podlage, ki pa jih po javno dostopnih podatkih ni dobil. Kaj se je zgodilo v tistem mesecu, da so člani sveta oziroma Agencija za energijo spremenili svoje stališče in glasovali v škodo lastnikov samooskrbnih elektrarn, ni znano,« so v SunContractu še zapisali v sporočilu za javnost.

Prepričani so, da se zaradi retroaktivnega ravnanja izgublja zaupanje v energetski sektor v Sloveniji, s tem pa je ogroženo financiranje celotnega sektorja, investicije v zeleni prehod, vključno z investicijo v novo Jedrsko elektrarno Krško za prihodnjih od deset do 15 let: »Podobno se je v preteklosti že zgodilo v Španiji in na Češkem, ko sta tamkajšnji vladi sprejeli retroaktivni ukrep in spremenili podporno shemo za investicije v obnovljive vire energije. Odziv finančnih institucij na evropski ravni je bil zavrnitev financiranja energetskih projektov, kar je razvoj energetskega sektorja ustavilo za polno desetletje. Državi sta namreč investitorjem dali signal, da vlada v energetskem sektorju ne spoštuje lastnih predpisov in ne izpolnjuje obljub.«