Stanovanjski sklad z novo najemno službo nad neurejenost najemnega trga

S prvim januarjem je zaživela edina javna najemna služba v državi, ki bo povezovalec med najemniki in najemodajalci, z drugimi besedami bo služba najemala stanovanja, ki so v zasebni lasti in jih oddajala za dobo najmanj treh let. Delovala bo na Stanovanjskem skladu, kjer pravijo, da so aktivne priprave na začetek potekale že od poletja, ko je bila sprejeta novela stanovanjskega zakona, ki načrtuje službo. Najemna služba v trenutni zasnovi predvideva pet delovnih mest, tako sta na stanovanjskem skladu v letu 2022 predvideni dve novi zaposlitvi.

Prizadevanja za večjo urejenost najemnega trga

Ker gre za nov produkt v Sloveniji, se na skladu težko opredelijo glede odziva javnosti na njihovo dejavnost. Glede na prakso iz tujine, ki tak način najemanja stanovanj pozna že vrsto let, pa predvidevajo, da se bo skozi čas javna najemna služba pokazala kot uspešna alternativa klasičnemu tržnemu najemu. »Znano je, da je precej neurejenosti na najemnem trgu. Številni lastniki stanovanj se soočajo s težavami zaradi neplačevanja najemnin, stroškov, zaradi neustreznega vzdrževanja stanovanj v najemu, pa tudi z nezmožnostjo izselitve najemnikov ob koncu najemnega razmerja. Temu se bodo pri javnem najemu izognili, saj vse te obveznosti nase prevzame Sklad. Na drugi strani pa bo podnajemnikom zagotovljen varen najem po zakonsko določenih najemninah,« svoje naloge opišejo na skladu.

Po tem, ko so v javnost prišle informacije, da bo Sklad vzpostavil javno najemno službo, so se nanje že začeli obračati lastniki stanovanj z vprašanji glede samega sodelovanja in načina oddaje v najem. Na skladu po dozdajšnjih izkušnjah vendarle predvidevajo, da bi lahko v prvem letu najeli in oddali v najem od sto do dvesto stanovanj. »Nadalje pa vsako leto več, s ciljem v letu 2025 zagotoviti prek javne najemne službe okrog tisoč najemnih stanovanj. Vsekakor bo na začetku veliko vprašanj tako najemnikov kot podnajemnikov, mogoče tudi nekaj začetne zadržanosti, vendar smo prepričani, da bo na dolgi rok služba zaživela kot uspešen akter na najemnem trgu,« so prepričani.

Najemniških stanovanj je premalo

Da nastaja državna najemna služba, je znano od lani, sicer pa so na skladu že med nastajanjem službe navedli, da je eden osrednjih razlogov za vzpostavitev službe premalo najemniških stanovanj, veliko število nezasedenih stanovanj - teh naj bi bilo tudi več kot 170.000 -, otežen dostop do stanovanj državljanov in slaba pravna varnost najemnikov in najemodajalcev.

Mojca Hilj iz stanovanjskega sklada je na lanskem posvetu Poslovanje z nepremičninami dejala še, da je med državljani, ki so lastniki nezasedenih stanovanj, pogosto prisotna bojazen, da potencialnega najemnika »ne bodo spravili iz stanovanja, pogosto je prisoten tudi strah pred birokracijo pri najemniškem procesu«. V luči zapisanega, na skladu predvsem upajo, da bodo uskladili dolgotrajne spore med najemniki in lastniki, hkrati pa naj bi najemna služba zapolnila vrzel pomanjkanja gradnje javnih stanovanj.