Stanovanja so se v koronskem četrtletju podražila

Stanovanjske nepremičnine so bile v drugem letošnjem četrtletju povprečno za 1,9 odstotka višje kot v prvem četrtletju, prodaj pa je bilo občutno manj. Tako je sporočil državni statistični urad, ki je objavil prve podatke o trgu nepremičnin v drugem četrtletju, ko je državo zatresla epidemija novega koronavirusa.

V drugem četrtletju so se bolj podražile nove stanovanjske nepremičnine, in sicer za 7,1 odstotka. Po padcu v prvem četrtletju za 0,3 odstotka so se nova stanovanja podražila za 7,5 odstotka, nove družinske hiše pa za 2,6 odstotka.

Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin so bile v drugem četrtletju v povprečju višje za 1,4 odstotka. Podrobneje; cene rabljenih stanovanj so bile za 1,6 odstotka, rabljenih hiš pa za odstotek višje kot v prvem četrtletju.
 

Pet odstotkov dražje kot lani

 
Na letni ravni so cene tako novih kot rabljenih stanovanjskih nepremičnin višje za več kot pet odstotkov. Glede na leto 2015 so nove stanovanjske nepremičnine dražje za 29 odstotkov, rabljene pa za 37 odstotkov.


 

Epidemija vplivala na vrednost transakcij

 
Pričakovano je zaprtje javnega življenja spomladi vplivalo na število in vrednost prodaj stanovanjskih nepremičnin. V drugem četrtletju je bila skupna vrednost prodanih stanovanj in hiš 229 milijonov evrov, kar je približno 60 milijonov evrov manj kot v prvem četrtletju oziroma sto milijonov evrov manj kot v istem času lani. To je tudi najnižja vrednost po prvem četrtletju 2015.

Kriza je vplivala na najemni trg, na prodajni bo z zamikom

Kriza zaradi pandemije covid-19 je za zdaj vrednostno značilno bolj vplivala le na najemni trg, saj se je zaradi padca turizma in storitev oddaje stanovanj prek Airbnb povečala ponudba stanovanj za klasični stanovanjski najem. Posledično so najemna stanovanja v Ljubljani cenovno nekoliko bolj dostopna, je pojasnil dr. Domen Nahtigal, direktor družbe N-invest.

Glede prodajnih tržnih transakcij stanovanj pa Nahtigal opozarja, da se na nepremičninskem trgu časovno vse dogaja z zamikom. »Trg se obrača kot počasna 'toga kača' v nasprotju z, denimo, delniškim trgom, kjer so spremembe vrednosti lahko hitre,« ponazarja sogovornik in dodaja, da trenutno tako kupci stanovanj kot investitorji novogradenj malce špekulirajo zaradi negotovosti: »Kupci pričakujejo v prihodnje nižje cene nepremičnin. Investitorji si seveda nižjih cen ne želijo in jim tudi ni treba takoj znižati. Vsi imajo trenutno svoj prav in tudi argumente za v prihodnje.« Argument kupcev za pričakovane nižje cene je, da se lahko kupna moč in posledično povpraševanje po nepremičninah zmanjšata zaradi težav v gospodarstvu in povišane brezposelnosti. Po drugi strani pa so tudi argumenti, da bodo cene stanovanj v Ljubljani ostale visoko, kar pričakujejo investitorji: pogoji financiranja so na trgu ugodni; glavno mesto se infrastrukturno in izobraževalno razvija, je še vedno centralizirano z vidika ključnih javnih in gospodarskih služb ter bo imelo vedno visoko povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah; novozgrajena stanovanja ne bodo ustvarila presežka ponudbe stanovanj. Nahtigal zadnje pojasnjuje, da skupno število novozgrajenih stanovanj upoštevajoč povprečno število letnih transakcij v Ljubljani in dejstvo, da se novogradnje dokončujejo fazno, ni ekstremno veliko.

Posledice pandemije covida-19 bodo na trg nepremičnin vplivale v prihodnjih letih, skladno z gibanjem gospodarskih kazalnikov ter količino novozgrajenih stanovanj na posameznih mikrotrgih v relativnem odnosu do povpraševanja, pojasnjuje Nahtigal: »Kupci bodo v prihodnje verjetno bolj izbirčni in težji pogajalci, kot so bili v preteklih letih primanjkljaja stanovanjske ponudbe na trgu. Vseeno pa to ne kar pomeni, da bodo cene stanovanjskih nepremičnin padle ali enako padle v vseh segmentih. Osebno bi rekel, da smo z vidika povprečne cene stanovanj v Ljubljani na vrhu vrednostnega cikla in bodo te ostale stabilne oziroma morebiti počasi padle. Z vidika posameznih stanovanjskih segmentov pa padec cen ne bo enak.« V ohlajanju gospodarstva ali nepremičninskega trga se še bolj izražata najpomembnejša nepremičninska dejavnika trga, in sicer lokaliziranost in segmentiranost stanovanj. »Niso vsak stanovanjski projekt, lokacija in tlorisna zasnova stanovanj enako tržno zanimivi – že na razdalji, denimo, 500 metrov sta projekta lahko povsem drugačna. To pa seveda vpliva na preference kupcev in njihovo čustveno komponento pri nakupu stanovanj,« dodaja sogovornik.