Srbija je v sedanjih razmerah zgodba o uspehu

Srbija, ki ni zelo odvisna od turizma in transporta, bo izgubila samo dober odstotek BDP, zato je v sedanjih razmerah regijska zgodba o uspehu. To je dobro za Slovenijo, saj smo bili uspešno na poti, da v to državo izvozimo za več kot milijardo evrov blaga in storitev. A v novi realnosti se pojavljajo strukturni izzivi, ki jih bo pomagal pojasniti jutrišnji spletni dogodek. Pripravlja ga Inštitut za strateške rešitve (ISR).

V zadnjih dveh desetletjih je Srbija naredila velike premike. Od tega, da je za pomoč zaprosila Mednarodni denarni sklad, do tega, da ji je uspelo privabiti največ tujih neposrednih investicij na letni ravni v regiji Adriatik, v regiji pa investira tudi sama. Kriza zaradi covida-19 je regijo Adriatik močno prizadela in jo zaznamovala, tako gospodarsko kot družbeno. Srbija je izjema. Upad BDP po napovedih srbske vlade znaša od enega do dva odstotka. Gospodarstvo v Evropski uniji se bo zmanjšalo za osem odstotkov, v Sloveniji se bo BDP po napovedih Umarja lani pozimi skrčil za 6,6 odstotka. Kje je vzrok za manjši upad? »Čeprav so gospodarstva držav v regiji med epidemijo utrpela hude padce BDP, je Srbija med njimi izjema. Po izračunih se je namreč BDP Srbije v kriznem letu 2020 zmanjšal zgolj za odstotek do dva. Vzrok za to je, da sta na globalni ravni zaradi epidemije najbolj prizadeta turizem in transport, kar pa nista najpomembnejši gospodarski dejavnosti Srbije. Ena ključnih panog v Srbiji je kmetijstvo, ki je lani imelo petodstotno rast. V obdobje po krizi zaradi covida-19 Srbija zato vstopa močna, kar je prednost tudi za slovensko gospodarstvo,« ocenjujejo na ISR.

Gospodarstvi sta vse bolj prepleteni

Srbija in Slovenija sta gospodarsko močno povezani. Slovenija je četrta država po obsegu investicij v Srbiji, vlagajo pa tudi srbska podjetja v Sloveniji. Največji posel je lani uspel NLB, saj je kupila 83,2 -odstotni delež Komercijalne banke, za delež pa je plačala 394,7 milijona evrov. S tem se je NLB umestila kot tretja največja banka v Srbiji, merjeno po sredstvih, skupaj bo imela v tej državi več kot milijon strank. Na drugi strani je srbska banka AIK, ki je lastnica regionalne Gorenjske banke v Sloveniji in ostanka slabe banke nekdanje banke Hypo. Lani so bile izvedene tudi druge pomembne investicije, tako je, denimo, srbski Agromarket kupil ljubljansko Semenarno, ki upravlja verigo vrtnih centrov v Sloveniji in je bila več let v finančnih težavah. O novih izkušnjah bodo vodilni gospodarstveniki regije govorili na spletnem dogodku v sredo, ki ga organizira ISR. Udeležbo so potrdili Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB, Nada Drobne Popović, predsednica uprave Petrola, Marko Čadež, predsednik srbske gospodarske zbornice, Vladimir Lučić, predsednik uprave Telekoma Srbija, Sergej Simoniti, predsednik uprave Coface PKZ, in Nenad Miščević, generalni direktor Nectar grupe. Spomnimo, Nectarjev nakup Fructala je bil eden prvih poslov, ki je nakazal, da so tudi srbska podjetja sposobna internacionalizacije. Zanimivo bo videti, kako bo obdobje po covidu-19 vplivalo na dinamiko gospodarskega sodelovanja med državama. Kako bo Srbija izkoristila zagon, ki ga je ohranila med to krizo, po koncu kritičnega obdobja, in kako bo Slovenija, ki jo je kriza precej bolj prizadela, pristopila h gospodarskim partnerstvom s srbskimi podjetji.

Kako do sinergij med gospodarstvoma

Slovenija gravitira k Evropski uniji, Srbija se pozicionira tradicionalno nekoliko širše. Ta pristop se je izkazal za koristnega pri dostopu do cepiv. EU je cepiva nabavljala centralizirano pri zahodnih proizvajalcih, Srbija pa je kupila cepivo sputnik V ruske proizvodnje in kitajsko cepivo. Precepljenost je v EU okoli petodstotna, v Srbiji pa je približno 15-odstotna. Kaj pomeni kriza zaradi covida-19 za strateška partnerstva v regiji? Bi morala Slovenija spet razmisliti o svoji strateški poziciji in jo na novo osmisliti? »Tako v gospodarskem kot tudi geopolitičnem kontekstu sta Srbija in Slovenija partnerici, ki imata druga do druge velike primerjalne prednosti. Srbija ima dobre odnose z Rusijo in Kitajsko (ima prostotrgovinski sporazum z Rusijo, Turčijo in drugimi), Slovenija pa je članica EU, ki ima gospodarski ugled v regiji in se zavzema za približevanje držav v regiji v EU,« ocenjujejo na ISR. Pri tem dodajajo: »Spremenjeni gospodarski tokovi bodo povzročili tudi spremembe v razmerjih moči. Okrepljeni gospodarski tokovi namreč vzpostavljajo tudi okrepljena partnerstva, zato je mogoče pričakovati, da se bodo partnerstva v regiji krepila. Slovenija ima možnost, da izkoristi geografsko in politično lego med srednjo in jugovzhodno Evropo.«

IT kot strateška panoga Srbije

Britanska IT-družba Endava je avgusta lani kupila del ene največjih slovenskih IT-družb Comtrade, natančneje, iz nje pred tem oddeljen Comtrade CDS. Kupnina znaša 60 milijonov evrov, kar je približno polovico več, kot je pred 12 leti srbski poslovnež Veselin odštel za celotni Hermes Softlab. Med strankami Comtrade sta tudi finančna uprava in pravosodje. Srbska strategija dolgoročnega razvoja stavi na IT in primerjalne prednosti: je to lahko zgled tudi za Slovenijo, seveda ne kot kopija, ampak kot primer dobre prakse? »Ena od posledic krize je namreč tudi ta, da so dolge nabavne poti postale bolj tvegane in s tem tudi dražje. Geografska bližina Srbije in Slovenije je prednost in proizvodnja v Srbiji in dobava slovenskemu gospodarstvu postaja konkurenčna dobavam iz nekaterih bolj oddaljenih držav. Eno od teh področji je gotovo tudi informacijska tehnologija, ki bo v prihodnjih letih v porastu. Srbija, ki strateško vlaga v razvoj digitalnega znanja, ima vse predpostavke za to,« ocenjujejo na ISR.

Partnerstva v regiji

ISR smo vprašali, kako vidijo regijo Adriatik in razmerja med državami čez deset let in kdo bo vodilni, koga pa čaka veliko dela, če ne bo želel zaostajati. »Glede na sedanje stanje lahko predvidevamo, da se bo regijsko gospodarsko sodelovanje poglabljalo. To bo pozitivno vplivalo na razvoj gospodarstev v regiji Adriatik, ki s tem dobivajo priložnost za razvoj dejavnosti in za posamezno državo pomenijo primerjalne prednosti na mednarodnem trgu. S tem se bodo krepila gospodarstva, kar bo omogočilo tudi razvojni preboj in večjo stabilnost,« pravijo na ISR.