Neomejen dostop | že od 9,99€
Financiranje obnovljivih virov energije je temelj trajnostne prihodnosti, se pa pri tem še vedno spoprijemamo z nekaterimi izzivi in ovirami. Finančna družba KF Finance kot povezovalni člen med investitorji in bankami prispeva k večji transparentnosti projektov in olajšanemu procesu za vse vpletene, pojasnjuje vodja oddelka za obnovljive vire Samo Hafner.
V družbi KF Finance se zaradi vse večjega povpraševanja že nekaj časa osredotočamo tudi na obnovljive vire energije. Tako imamo dolgoletne izkušnje s projekti na področjih sončne in vetrne energije, hidroenergije, lesne biomase in nekaterih drugih tehnologij. Glavni cilji in naloge našega oddelka so zagotavljanje uspešnega financiranja projektov obnovljivih virov energije ter prispevanje k prehodu na trajnostno energetiko.
Naša ključna vloga je biti povezovalni člen med investitorji in bankami. Investitorjem namreč pomagamo pridobiti potrebno financiranje za njihove projekte, bankam pa na drugi strani zagotavljamo jasnejšo sliko o projektih. S tem prispevamo k večji transparentnosti in olajšanemu procesu financiranja projektov za vse vpletene strani.
Investitorjem ponujamo širok nabor storitev, med katerimi so povezovanje z bankami in podpora pri pripravi ključne dokumentacije, priprava kompleksnih finančnih modelov, posredovanje in strokovna podpora pri sklepanju t. i. PPA pogodb (angl. power purchase agreement) ter sodelovanje z zunanjimi izvajalci pri izvedbi temeljitih študij izvedljivosti in skrbnih pregledov. S tem aktivno podpiramo investitorje pri ključnih odločitvah glede vlaganj.
Na drugi strani bankam, s katerimi sodelujemo, ponujamo celovit pregled finančnih modelov, vrednotenje projektov, preliminarne preglede ter spremljanje in nadzor projektov. S tem zagotavljamo, da banke pridobijo celoten spekter informacij in kakovostno oceno tveganj, kar je pomembno pri financiranju projektov obnovljivih virov energije.
Kot finančni svetovalci smo doslej skupaj z investitorji in bankami uspešno zaključili 21 večjih projektov na področju obnovljivih virov energije, kar predstavlja skupno instalirano moč 144 MW in investicijsko vrednost več kot 200 milijonov evrov.
Trenutno stanje v Sloveniji zaznamuje naraščajoča aktivnost tako investitorjev kot bank, ki se vedno bolj zavedajo pomembnosti prehoda na trajnostne energetske vire. Kljub temu je ta prehod za banke tudi izziv, saj imajo omejene strokovne izkušnje na tem področju, zaradi česar so bile v preteklosti razmeroma zadržane do sodelovanja pri financiranju. Opažamo pa, da postajajo vse bolj aktivne in tudi z našo pomočjo ter izobraževanjem uspešno financirajo tovrstne projekte. Vključevanje projektov na področju obnovljivih virov energije v njihov portfelj je sicer tudi del njihovih zavez k trajnostni politiki ESG.
Pomembna ovira, s katero se soočajo investitorji, je pomanjkanje ozaveščenosti o zahtevah bank in posledično napačno načrtovanje časovnice razvoja projekta. Banke so namreč pri obravnavi trajnostnih projektov usmerjene predvsem na donosnost projekta in preverjanje skladnosti dokumentacije ter stroškovne upravičenosti.
Zato je pred začetkom financiranja treba imeti zagotovljeno celotno projektno dokumentacijo in finančne preračune. To v praksi, na primer pri gradnji večje sončne elektrarne na strehi lastnega objekta, pomeni, da mora imeti investitor pred sprostitvijo finančnih sredstev pripravljeno oziroma podpisano idejno zasnovo projekta, projekt za izvedbo, pogodbo o gradnji sončne elektrarne, soglasje za priključitev na distribucijski sistem, statično presojo objekta, varnostni načrt, presojo požarnega varstva za objekte s sončno elektrarno, analizo osončenja, gradbeno dovoljenje, če je potrebno, kar je odvisno od moči, ter vrednotenje celotnega projekta. S tem mnogi investitorji niso seznanjeni, kar pogosto privede do težav pri pravočasnem pridobivanju financiranja v že napredni fazi projekta.
Drugi izziv za investitorje so razmeroma visoki začetni stroški. Čeprav so se tehnologije, kot sta sončna in vetrna energija, precej pocenile, je povrnitev investicije praviloma daljša v primerjavi z drugimi vrstami projektov. Po drugi strani pa so denarni tokovi bolj predvidljivi, odtehta tudi dolgoročni potencial teh projektov glede na trenda elektrifikacije in prehoda na zelene vire energije.
Glavni obnovljivi viri energije, ki se trenutno v Sloveniji najbolj aktivno razvijajo, so hidroenergija, sončna in vetrna energija ter lesna biomasa.
Hidroenergija je zaradi številnih slovenskih rek, ki omogočajo gradnjo hidroelektrarn, že dolgo eden ključnih obnovljivih virov energije v državi, saj prispeva kar tretjino celotne proizvedene električne energije v Sloveniji na leto. Je pa na tem področju, med drugim zaradi okoljevarstvenih omejitev, že dosežena visoka stopnja izrabe potenciala, zato se razvoj hidroenergije trenutno osredotoča predvsem na obnovo, nadgradnjo in izboljšave že obstoječih naprav.
Sončna energija je v zadnjih letih doživela pomemben razvoj in je hitro rastoči segment, tudi zaradi precejšnje površine z enakomerno osončenostjo, ki omogoča učinkovito izkoriščanje sončne energije. Leta 2022 je tako izredno naraslo število novih sončnih elektrarn, bilo jih je 12.231, skoraj dvakrat več kot leto pred tem. Velika večina teh sončnih elektrarn je sicer samooskrbnih, kar ne bo dovolj za dosego podnebnih ciljev, zato se bo treba osredotočiti tudi na gradnjo velikih sončnih elektrarn.
Krajšanje postopkov za izdajo dovoljenj za naprave na obnovljive vire energije je pogoj za črpanje sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost.
Trenutno je njihovo umeščanje v Sloveniji precej omejeno oziroma na nekaterih območjih celo onemogočeno, vendar je bil nedavno sprejet zakon o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije v prostor, ki bo odpravil nekatere administrativne ovire in absolutne prepovedi. Sončne elektrarne bo možno namestiti tudi na degradiranih območjih, ob cestah, umetnih vodnih in priobalnih zemljiščih ter nekaterih kmetijskih zemljiščih, kjer se bo lahko izvajala t. i. agrovoltaika.
Glede vetrne energije imamo v Sloveniji ponekod razmeroma ugodne razmere za izkoriščanje vetra, še posebej na Primorskem in v nekaterih hribovitih predelih države. Kljub temu trenutno v Sloveniji stojita le dve vetrnici, kar je v primerjavi z drugimi evropskimi državami izredno malo. Ena izmed glavnih težav pri teh projektih je določanje primerne lokacije za postavitev vetrnih elektrarn oziroma poznejši postopki umeščanja projektov v prostor, ki niso jasni in se ne zaključijo, kar je za investitorje največja ovira.
Omeniti moram še lesno biomaso, ki ima v Sloveniji velik potencial za trajnostno in obnovljivo energijo, saj bogati gozdovi omogočajo uporabo lesne biomase za proizvodnjo toplote in električne energije v lesno-energetskih in kogeneracijskih napravah. Slovenija že izvaja tovrstne projekte, treba pa je spodbujati nadaljnji razvoj in naložbe v to področje, da bi v prihajajočem obdobju lahko izkoristili polni potencial biomase.
V prihodnosti vsekakor pričakujemo, da bo uporaba obnovljivih virov energije v Sloveniji še napredovala. Zlasti pričakujemo velik napredek na področju sončne energije, vendar imata tudi vetrna energija in lesna biomasa velik potencial za razvoj, pri čemer je ključno zagotoviti ustrezno strategijo, ki bo omogočila boljše izkoriščanje tega. S tem raznolikim naborom obnovljivih virov energije bomo tako lahko okrepili energetsko neodvisnost države ter skladno s pravnim okvirom EU dosegli cilje na področju obnovljivih virov energije.
Po mojem mnenju ima prav ta trenutno največji potencial za izkoriščanje sončne energije v Sloveniji, saj omogoča rabo kmetijskih zemljišč tudi za druge namene, ob tem pa ne ogroža proizvodnje hrane, ampak ji prinaša dodano vrednost. Agrovoltaika delno osenči zemljo v času vročinskih valov, zmanjšuje učinke suše, ščiti pred točo, močnimi vetrovi in erozijo ter zmanjšuje tveganje pozebe.
Poleg tega lahko ta dejavnost kmetom prinaša dodaten zaslužek, ne glede na to, ali sami investirajo v sončne elektrarne ali pa dovolijo postavitev sončnih panelov drugim investitorjem na svojih zemljiščih. Agrovoltaika je tako inovativen in trajnosten pristop, ki združuje pridelavo hrane in proizvodnjo obnovljive energije, ter ima potencial za spodbujanje trajnostnega razvoja kmetijskega sektorja in zmanjšanje vpliva podnebnih sprememb.
Zakon je nedvomno pozitiven premik na področju obnovljivih virov energije, in čeprav ga ne moremo označiti za revolucionarno prelomnico, je ključen odgovor na nekatere izzive, s katerimi se srečujemo na tem področju. Zakon se navezuje na pravni okvir EU, ki določa zaveze državam članicam glede uporabe obnovljivih virov energije. Slovenija mora doseči 27 odstotkov obnovljivih virov v končni porabi energije do leta 2030, v prihodnje se bo ta delež še povečal.
Zakon predstavlja ukrep za spodbujanje postavitve naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov, kot so sončne in vetrne elektrarne, ter omogoča učinkovito rabo energije in zmanjšanje odvisnosti od uvoza fosilnih goriv. Poleg tega je vojna v Ukrajini še dodatno spodbudila potrebo po zmanjšanju odvisnosti od uvoza fosilnih goriv iz Rusije.
Med ključnimi ovirami za razvoj obnovljivih virov energije so bili do zdaj dolgotrajni in kompleksni administrativni postopki ter pomanjkanje primernih lokacij. S tem zakonom naj bi se določala prednostna območja za postavitev naprav, hkrati pa poenostavljali postopki prostorskega načrtovanja in dovoljevanja. Zakon omogoča inovativne pristope in izrabo neizkoriščenega potenciala, kot je postavitev naprav ob cestah, na umetnih vodnih in priobalnih zemljiščih, na območjih rudniškega prostora, na območjih odlagališč odpadkov, gozdnih zemljiščih ter združevanje kmetijske pridelave s proizvodnjo električne energije. Prav agrovoltaiko vidim kot zelo pozitivno stvar tega zakona.
Treba se je tudi zavedati, da je skladno z načrtom za okrevanje in odpornost krajšanje postopkov za izdajo dovoljenj za naprave na obnovljive vire energije ključen pogoj za črpanje sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost. Seveda pa bo v nadaljevanju treba dokazati, da zakon deluje v praksi, ter sproti izvajati spremembe in prilagoditve tam, kjer bodo izkušnje pokazale, da je to potrebno.
Za pospešitev gradnje sončnih in vetrnih elektrarn se moramo lotiti širšega nabora ukrepov, ki ne obsegajo le zakonodajnih sprememb, temveč v prvi vrsti spremembo naše miselnosti in sprejetje novega energetskega koncepta, ki temelji na obnovljivih virih energije. To je ključno, saj je resnični preboj mogoč šele, ko se kot družba zavemo, da obnovljivi viri energije niso le alternativa, temveč ključni del prihodnosti energetike.
Tradicionalno paradigmo, ki temelji na izkoriščanju fosilnih goriv, moramo nadomestiti s trajnostnimi pristopi k proizvodnji in porabi energije. Prav tako bo treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo in distribucijsko omrežje za integracijo sončnih in vetrnih elektrarn v obstoječi elektroenergetski sistem, saj sta razširitev in nadgradnja elektroenergetskega sistema ključni za zagotavljanje stabilnosti in zanesljivosti. To vključuje tudi razvoj učinkovitih mehanizmov za prenos in shranjevanje električne energije, ki omogočajo optimizacijo proizvodnje in porabe energije. Potrebne bodo tudi spremembe na področju finančnih spodbud. Konkretno imam v mislih davčne olajšave, ugodne pogoje financiranja in druge subvencije, ki nižajo stroške tovrstnih investicij in povečujejo donosnost.
Poudariti je treba, da je pospešitev gradnje sončnih in vetrnih elektrarn ključnega pomena za prehod v trajnostno in nizkoogljično družbo. To zahteva kombinacijo sprememb na različnih področjih. Le s celovitim pristopom bomo lahko ustvarili ugodno okolje za rast obnovljive energije v Sloveniji ter ustvarjanje bolj trajnostnega sveta za prihajajoče generacije.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji