Pomembna vloga bank pri zelenem prehodu

Banke imajo pomembno vlogo pri razogljičenju in po napovedih bo letos prvič več kot polovica novo odobrenih kreditov v regiji EMEA (Evropa, Bližnji vzhod, Afrika) v skladu z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi načeli trajnosti (ESG). Zelo dejavne so na tem področju tudi banke v Sloveniji.

Smernice sodobnega bančništva, ki deluje v skladu z ESG ter trajnostmi cilji in zavezami okoljskih sporazumov, so pred štirimi leti začrtali v Združenih narodih. Oblikovali so Načela za odgovorno bančništvo, s katerimi banke spodbujajo, da trajnost vključijo v vsa svoja poslovna področja, vključno s spodbujanjem strank in poslovnih partnerjev na tem področju. To morajo dokazovati tudi s poročili. K temu se je do zdaj zavezalo že več kot 320 bank po svetu, ki skupaj predstavljajo več kot polovico globalnega bančnega trga.

Trajnost v središču

Leta 2020 se je kot prva in do zdaj edina banka iz Slovenije iniciativi pridružila NLB. »V Skupini NLB smo trajnost odločitev in dejanj umestili v središče poslovanja,« so komentirali v banki, ki se je lani pridružila tudi Zavezništvu za podnebno nevtralno bančništvo Združenih narodov; družba Sustainalytics, ki ocenjuje trajnostno naravnanost podjetij, pa jim je lani podelila oceno tveganja 17,7 (nizko).

Nov trend v bančništvu: Odgovorno bančništvo

To jo uvršča na 152. mesto med 988 ocenjenimi bankami. »NLB je znana po močnem korporativnem upravljanju, kar zmanjšuje splošno tveganje. Poleg tega ni doživela večjih polemik na področju ESG,« pojasnjuje ocena Sustainalytics. NLB je prva banka s sedežem in izključnim strateškim interesom v Jugovzhodni Evropi, ki je pridobila to oceno, ter prva med družbami, ki kotirajo na Ljubljanski borzi.

Kot pravijo v NLB, je vključevanje trajnostnih praks v kreditiranje, naložbe, bančne izdelke in storitve najpomembnejši način, kako lahko podprejo nacionalne in globalne cilje trajnostnega razvoja. Na ta način izkoriščajo poslovne priložnosti, ki izhajajo iz prehoda v bolj zeleno in bolj vključujoče gospodarstvo, in obvladujejo tveganja finančne uspešnosti. Kot so zapisali v trajnostnem poročilu za leto 2022, objavljenem prejšnji mesec, so lani realizirali 166,9 milijona evrov trajnostnega korporativnega financiranja in odobrili 53 milijonov evrov zelenih kreditov zasebnikom.

Zeleno financiranje

V ospredje postavljajo financiranje proizvodnje energije iz obnovljivih virov v Sloveniji in v regiji, kjer je banka prisotna. V ta namen so oblikovali serijo okolju prijaznih kreditnih produktov, med katerimi je Zeleni kredit za zmanjšanje ogljičnega odtisa, namenjen ugodnejšemu financiranju izgradnje sončnih elektrarn, hidroelektrarn (manj kot 20 MW) in elektrarn na bioplin/biomaso.

Banka ne financira več projektov s področja energetike, ki slonijo na tehnologiji premoga, med več nizkoogljičnimi energetskimi projekti, ki jih je podprla v zadnjem času, pa izpostavlja vetrni park Selac v Mitrovici na Kosovu. S partnerskima finančnima institucijama, EBRD in Erste Group, so zagotovili financiranje izgradnje vetrnega polja s 27 vetrnicami nazivne moči 105 MW, ki zagotavljajo energijo za sto tisoč gospodinjstev. S tem je pokrita desetina kosovskih potreb po električni energiji.

Drugi velik projekt v regiji pa je vetrni park Krivača v vzhodni Srbiji. Skupaj 22 vetrnic s skupno nazivno močjo 105 MW bo na leto proizvedlo 310 GWh čiste električne energije. Projekt, vreden 155 milijonov evrov, so začeli uresničevati leta 2021, investitorja sta srbska MK grupa in slovenski sklad zelenih virov energije Alfi Green.

Za zeleni prehod potrebujemo velike projekte

Poleg NLB in NLB Komercijalne banke projekt financirajo še Erste, Raiffeisen in Avstrijska razvojna banka (OeEB). To je prvi projekt obnovljive energije v Srbiji s komercialno pogodbo o nakupu električne energije (PPA).

Tudi sami z brezogljičnim virom

Banka je lani zmanjšala ogljični odtis poslovanja za 46 odstotkov, na ravni Skupine NLB 70 odstotkov vse potrebne električne energije zagotavljajo iz brezogljičnega vira, v družbi v Sloveniji pa v celoti. Lani so zmanjšali porabo papirja za 17 odstotkov, s čimer so ohranili 866 dreves, zaposleni v skupini pa so jih po vsej regiji posadili še 6176.