Sorodnost po znanju

Čeprav se precej pogosteje govori tem, kakšen pomen ima za evropsko gospodarstvo kitajski trg, je za Slovenijo v resnici precej pomembnejša Južna Koreja. V tej državi so standardi višji, konkurenca je postavljena na drugačnih osnovah, in čeprav je razlika v številu prebivalcev velika (Slovenija ima dva milijona, Južna Koreja pa 52 milijonov prebivalcev), je podobnosti med državama veliko več, kot se zdi.

Največja podobnost je prav v tem, da sta obe državi naklonjeni gospodarstvu znanja, torej razvoju tehnologij in posodabljanju proizvodnje, zato je njuno medsebojno sodelovanje še posebno dragoceno.



Ko je idrijska družba Kolektor pred dvema desetletjema investirala v južnokorejsko podjetje Sinyung, je bil to zelo pomemben korak za Slovenijo, ki si tudi sama prizadeva v svojo industrijo pritegniti tuji kapital. Pri tem je treba upoštevati, da je Južna Koreja ena od držav, ki v raziskovanje in razvoj vlagajo največ sredstev, in da s 4,23 odstotka bruto domačega proizvoda, usmerjenih v to dejavnost, presega tako Japonsko kot ZDA, da o Kitajski ali Rusiji sploh ne govorimo.

To hkrati pomeni, da je Kolektor oziroma Sinyung s svojim znanjem in ambicijami dokazal, da je Slovenija lahko partnerica Južne Koreje prav na področju, na katerem je ta država najmočnejša. In prav na tem je treba graditi nadaljnje povezovanje in krepiti sodelovanje, osredotočeno na znanje in kakovost.

Slovenija in Južna Koreja sta v preteklem letu izmenjali za okoli 420 milijonov evrov blaga, pri čemer o tej trgovini veliko več kot same številke povesta strukturi izvoza in uvoza. Največji del slovenskega izvoza so optične, fotografske, kinematografske, merilne, precizne medicinske ali kirurške naprave, električni stroji, jedrski reaktorji, vozila in organska kemija. Tudi na seznamu uvoženega blaga so jedrski reaktorji ter tudi kotli in stroji, električni stroji in aparati za snemanje in reproduciranje slik, kar prav tako priča o tem, da medsebojna izmenjava temelji na kakovosti, ne na količini.


Seveda Slovenija sama po sebi ne more imeti velike vloge v geopolitični igri, ki poteka na Korejskem polotoku, ji pa njena gospodarska in diplomatska prisotnost v tem delu sveta brez dvoma krepi ugled politično dejavne in idejno ustvarjalne dežele, ki želi in tudi lahko pripomore k vzpostavitvi miru na Korejskem polotoku. Med lanskimi olimpijskimi igrami v Pjongčangu se je izkazalo, da Južni Korejci že veliko vedo o Sloveniji. To pa je dobra podlaga za tesnejše povezovanje, od katerega bosta imeli koristi obe državi.