Podjetniki bi z lastnim denarjem podprli gradnjo Jeka 2

Skupina gospodarstvenikov si želi s pobudo Jek 2 doseči, da država omogoči gospodarstvu vstopiti v investicijo gradnje drugega bloka Jedrske elektrarne Krško z lastnimi sredstvi. Pobudo so danes v Ljubljani predstavili ustanovitelji Pobude Jek 2 Igor Akrapovič, Jure Knez in Radko Luzar.

Ob dejstvu, da je stanje v slovenski energetiki na točki, ko je treba narediti korak naprej in se odločiti za vir, ki bo zanesljiv, okoljsko sprejemljiv in cenovno dostopen, predstavljamo Pobudo Jek 2, so zapisali v sporočilu za javnost: »Z željo zadostiti vsem trem kriterijem in če vemo, da smo po signalih države v fazi zapiranja Teša 6, je smotrna rešitev lahko samo ena. Ob izkoristku vseh potencialov obnovljivih virov energije smo prepričani, da nujno potrebujemo drugi blok jedrske elektrarne, če želimo strateško avtonomijo na področju oskrbe z elektriko.«

»Ko bomo zaprli Teš, bomo imeli veliko težavo. Res si želim, da bi podjetja ostala v Sloveniji, da bi ta ponudila konkurenčno okolje. Le na obnovljive vire energije, ki so izjemno pomembni, ne moremo računati, saj so prevelika nihanja v proizvodnji glede na porabo, ki je večinoma fiksna. Potrebujemo 50 odstotkov stabilne proizvodnje,« je dejal Knez in dodal, da so matematično dokazali, da drugih alternativ ni.

NEK. FOTO: Blaž Smec/Delo

Investiranje v Jek 2 prinese cenejšo elektriko

Svoje izkušnje iz gospodarstva želimo kot odgovorni državljani prenesti na projekt Jek 2. Ključni za uspešno realizacijo projekta so prav gotovo nadzor, časovnica in način financiranja. Po zgledu praks iz tujine želimo aktivno pristopiti k sami investiciji in na ta način zagotoviti lastne in stabilne ter cenovno dostopne vire energije. Nedavna kriza nas je naučila, da ne moremo in ne smemo biti odvisni od uvoza,« so poudarili. Igor Akrapovič je ocenil, da je to najboljši način, da bo projekt voden transparentno: »Verjemite mi, da bomo izjemno pozorno spremljali porabo našega in posledično davkoplačevalskega denarja.« Po njegovih besedah v svetu obstajajo tako pozitivni kot negativni primeri gradnje jedrskih elektrarn. Za zadnjega velja investicija v JE Hinkley Point, kjer so zastoji in zapleti povzročili, da so obresti presegle vrednost kredita. Po drugi strani pa je korejski KHNP uspešno zgradil štiri jedrske 1400 MW bloke v časovnih in finančnih rokih v Združenih arabskih emiratih, v treh letih in pol pa bodo postavili še dva takšna bloka.

Jure Knez je izpostavil finski model Mankala, kjer so podjetja sofinancirala elektrarne, s tem pa so upravičena do električne energije po stroškovni ceni. »Papirna industrija na Finskem se je še razširila ravno zaradi stabilnega in cenovno dostopnega energetskega vira.« Stroškovna cena iz Krškega je okoli 45 evrov za megavatno uro, s to ceno pa »slovensko gospodarstvo lahko preživi še po naši dobi«, je dejal Knez. »Jaz bi šel še dlje; vsaki stari mami bi omogočil vlaganje v drugi blok, s čimer bi svojim vnukom omogočila, da bi lepo živeli v Sloveniji.«

Jure Knez je med pobudniki finskega modela Mankala tudi v Sloveniji. FOTO: Matej Družnik/Delo

Na vprašanje Dela, kolikšen interes gospodarstva za vlaganje pričakujejo, je Akrapovič odgovoril, da zanimanje je, a je vse odvisno od pogojev, ki bi jih zagotovila država. »Vlagatelji, ki so veliki porabniki, bi bili lahko stimulirani s fiksno ceno električne energije. Drugi vlagatelji, ki nismo veliki porabniki, pa bi lahko bili stimulirani podobno, kot pri investicijah za razvoj.« Njegovo podjetje, ki razvija izpušne sisteme, bi investiralo med 10 in 15 odstotki letnega dobička, kar bi v obdobju izgradnje pomenilo med 30 in 35 milijonov evrov, če bodo poslovali uspešno. Dolgoletni direktor Gen energije Martin Novšak je dejal, da bi gospodarstvo imelo velik interes za sodelovanje, če bi lahko sodelovali pod enakimi pogoji kot danes Hrvati.

Kooordinat Pobude Jek2 Matej Drobnič je dejal, da so idejo že predstavili vlade, Gen energiji in energetikom: »Odziv je bil pozitiven. Formalnih zavez še ni, nismo pa naleteli na nasprtovanje. Prej pozdravljajo to razmišljanje.«

Pobudo sta podprla tudi SBC Klub slovenskih podjetnikov in Gospodarska zbornica Slovenije. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je dejala, da če bomo sledili ciljo stoodstotne proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov, energetsko intenzivne industrije pri nas ne bo več: »Primarnemu aluminiju smo se že odpovedali in ga uvažamo s petkrat višjim ogljičnim odtisom, Talum pa je padel precej nizko.«