Bruto domači proizvod (BDP) se je lani glede na leto prej zvišal za 4,5 odstotka, je prvo oceno sporočil statistični urad.

BDP je bil v četrtem četrtletju 2018 za 4,1 odstotka višji kot v istem četrtletju prejšnjega leta.
 

Višja rast kot v EU

Slovensko gospodarstvo je lani zraslo bolj od povprečja Evropske unije. Realno se je BDP lani po prvi oceni povečal za 4,5 odstotka - leta 2017 je bila rast 4,9-odstotna -, medtem ko je bila rast BDP v območju evra 1,8-, v celotni EU pa 1,9-odstotna.

Po prvi oceni je BDP v tekočih cenah v letu 2018 znašal 45.948 milijonov evrov.


 

Široko osnovana rast

Zunanje povpraševanje je lani pomembno prispevalo k visoki gospodarski rasti, čeprav je bila rast izvoza zmernejša kot v letu 2017; izvoz se je povečal za 7,2 odstotka, medtem ko leto prej za 10,7 odstotka. Čedalje pomembnejše je tudi domače trošenje; v 2018 se je povečalo za 4,6 odstotka, kar je bilo največ po letu 2007. Tudi lani so tako kot leto prej h gospodarski rasti prispevale bruto investicije v osnovna sredstva in končna potrošnja. Bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 10,6 odstotka  (v 2017 za 10,7 odstotka), končna potrošnja pa se je povečala za 2,3 odstotka (v 2017 za 1,5 odstotka).


 

Najvišja zaposlenost

   
Skupna zaposlenost je lani bila 1.017.000 oseb, kar je največ od leta 1995, odkar so na voljo podatki. Glede na leto 2017 se je povečala za 28.000 oseb ali za tri odstotke.
 

Umirjanje rasti proti koncu leta

BDP z izločenimi sezonskimi in koledarskimi vplivi je bil v četrtem četrtletju lani za 0,8 odstotka višji kot v prejšnjem četrtletju in za 3,6 odstotka višji kot v četrtem četrtletju 2017. Rast v lanskem četrtletju je bila medletno najnižja po drugem četrtletju 2016. Na vprašanje, ali je ta rast relativno nizka, je glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc odgovoril: »Pričakovali smo rast nekje pri štirih odstotkih, vendar je odstopanje še nekako v obsegu pričakovane statistične napake, saj je bila rast v predhodnih četrtletjih višja od naših pričakovanj.« Poudaril je, da jih je v zadnjem četrtletju nekoliko presenetila nižja rast potrošnje države ter nižja rast investicij v opremo in stroje: »Tu nekih globljih pomenov ne vidimo, saj podjetja še vedno povečujejo investicije v te namene. Morda so transportna podjetja (kupci tovornjakov) nekoliko zadržana zaradi pričakovanj o nižji rasti mednarodne menjave v regiji. Tudi rast potrošnje gospodinjstev se je nekoliko ustavila, še posebej pri trajnih proizvodih.«


 

Letos nižja rast

Lanska rast je nekoliko višja od napovedi domačih in tujih ustanov. Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je za lani napovedal 4,4-, Evropska komisija 4,3- in Banka Slovenija 4,2-odstotno rast. Ustanove za letos napovedujejo nižje rasti. Umar je v jesenski napovedi za letos napovedal 3,7-odstotno rast. Vendar so se od takrat mednarodna tveganja povečala, Italija je zdrsnila v tehnično recesijo, Nemčija pa se ji je za las izognila, povpraševanje iz Kitajske je šibko, zato so številne ustanove v tem času nižale pričakovane napovedi. Tako tudi popravek navzdol v Umarjevi spomladanski napovedi v drugi polovici marca ne bi bil presenečenje. Evropska komisija denimo za letos napoveduje Sloveniji 3,1-, prihodnje leto pa 2,8-odstotno gospodarsko rast.

Indikator prihodnjega gibanja izvoznega gospodarstva so izvozna pričakovanja. Padec je izrazit pri najpomembnejših evropskih gospodarstvih, ki so tudi najpomembnejše trgovinske partnerice Slovenije. Pod pritiskom je avtomobilski sektor. Dobavitelji avtomobilske industrije iz Slovenije že poročajo o manjših naročilih, tako da so se v prvem četrtletju tega leta precej znižala tudi izvozna pričakovanja slovenskega gospodarstva.


Domače in tuje ustanove Sloveniji za letos napovedujejo med tri- in 3,7-odstotno gospodarsko rast. Letošnjo gospodarsko rast bo poganjala domača potrošnja, predvsem gospodinjstev, deloma države ter še posebno investicij, pravi Bojan Ivanc, glavni ekonomist GZS, ki napoveduje 3,5-odstotno rast: »Vsaj v prvem četrtletju bo prispevek izvoza oziroma predelovalnih dejavnosti k rasti dodane vrednosti minimalen. Gradbeništvo in trgovina naj bi beležili dobro leto. Aktualni podatki v svetu in še posebej Evropi pa dvigujejo verjetnost, da v spomladanski napovedi rast ustrezno revidiramo nekoliko navzdol.«