Strošek dela na uro je v Sloveniji šest evrov pod povprečjem EU

Stroški dela, preračunani na opravljeno delovno uro, so se v enem letu v Evropski uniji povečali za 5,3 odstotka na 31,8 evra. V Sloveniji smo resda imeli hitrejšo rast od evropskega povprečja, 10,4-odstotno, vendar smo po absolutnem znesku postavke, ki znaša 25,5 evra, še daleč od povprečja. Če bi želeli biti povprečni, bi morali znašati skoraj četrtino več.

Evropski statistični urad Eurostat je po članicah zbral podatke o stroških dela, ki jih predstavljajo tako plače in stroški, povezani s plačami, kot tudi socialni prispevki. Zadnji predstavljajo 24,7 odstotka v skupnih stroških dela v EU (in 25,5 odstotka v evroobmočju). Najmanj so stroški dela z njimi obremenjeni na Malti (1,4 odstotka), v Romuniji (pet odstotkov) in Litvi (5,4 odstotka), medtem ko so najbolj na Švedskem (32,2 odstotka) in v Franciji (31,9 odstotka). V Eurostatovo analizo so sicer vključena podjetja z najmanj desetimi zaposlenimi, stroške dela pa so preračunali na uro dela.

V Evropski uniji so ti lani znašali v povprečju 31,8 evra ali dobrih pet odstotkov več kot lani. Razlike med članicami so ogromne: od devet evrov na uro v Bolgariji do 54 v Luksemburgu. To pomeni, da je najvišja postavka šestkratnik najnižje. Leto prej je bila spodnja meja pri osmih evrih (v enem letu se je zvišala za dobrih 12 odstotkov), zgornja pri 51 evrih (skoraj šest odstotkov višja).

Poleg Bolgarije (9,3 evra) so najnižji stroški na uro dela v Romuniji, 11 evrov, in na Madžarskem, 12,8 evra. Luksemburgu s 53,9 evra sledita Danska, 48,1 evra, še evro manj znaša v Belgiji. V Sloveniji je na vsako uro odpadlo 25,5 evra delovnih stroškov (ali desetino več kot v letu pred tem), kar je dobro polovico manj kot v državi z najvišjim stroškom dela. Slovenija skoraj za četrtino zaostaja za povprečjem 27 držav EU. To je še dobrih šest evrov višje kot pri nas in znaša 31,8 evra.

Hrvati rasli najhitreje

Med državami, kjer je kot plačilno sredstvo v uporabi evro, so stroški dela na uro najhitreje rasli pri južnih sosedih Hrvatih. Postavka je v enem letu višja za 14,2 odstotka in znaša po uradnih statistikah evropskega statističnega urada 14,4 evra. V Sloveniji je postavka, ki jo je izračunal Eurostat, 77 odstotkov višja kot na Hrvaškem (lani 83 odstotkov višja, kar pomeni, da se je zaostanek nekoliko zmanjšal). Po najvišji rasti Hrvatom v evroobmočju sledita Litva (+12,4 odstotka) in Estonija (+11,7 odstotka).

V državah EU, kjer za plačevanje uporabljajo svojo valuto, se je urna postavka najbolj zvišala na Madžarskem (+17 odstotkov), v Romuniji (+16,5 odstotka), Bolgariji (+14 odstotkov) in na Poljskem (+12,4 odstotka). Najmanj se je spremenila na Danskem, kjer je 2,7 odstotka višja.

Če ošvrknemo še panoge: v industriji v EU v povprečju odpade 32,2 evra stroškov dela, v evroobmočju 38 evrov, v gradbeništvu 28,5 evra in 31,9 evra. V storitvenih dejavnostih je postavka nekoliko višja, 31,8 evra v EU in 34,8 v območju evra.

Kaj pravita slovenski podjetji

»Stroški dela so se tudi v Petrolu zvišali v primerjavi s preteklim letom, enak trend pričakujemo tudi letos. Rast stroškov dela izvira tako iz zakonskih zahtev kot tudi iz internih povišanj plač,« so sporočili iz Petrola.

Iz Krke je služba za odnose z javnostmi sporočila podobno: »V Krki so se osnovne plače v preteklih letih višale, s tem so se višale tudi osnove za izplačilo dodatkov. Krka je redno zaposlenim in zaposlenim prek agencij izplačevala letno božičnico in poslovno uspešnost. Hkrati ima Krka izdelan tako sistem nagrajevanja rezultatov posameznikov kot tudi sistem napredovanj za prevzem odgovornejših nalog in karierno rast. Vse to je vplivalo na rast stroškov dela.«