Neomejen dostop | že od 9,99€
Kdaj se bo končala prenova glavne stavbe UKC Ljubljana, v tem trenutku ne ve nihče. Predvideno je bilo, da bo to konec leta 2026, a se zapleta. Ministrstvo za zdravje in njegov Urad za nadzor, kakovost in investicije (Unkiz) sta si namreč premislila glede protipotresne zaščite UKC. Do zdaj je Tomaž Pliberšek, direktor Unkiza, zahteval, naj se prenovi UKC brez zaščite proti potresu, zdaj pa obratno. Bolniki in zaposleni prenovo že zdaj močno občutijo, v prihodnje jo bodo še bolj. Pliberšek je popoldan stopil pred novinarske mikrofone.
Prva osmina stavbe, iz katere so bolnike izselili pred dobrim letom, se intenzivno prenavlja od februarja. UKC ima zaradi tega na razpolago približno 120 postelj manj za bolnike, zato že leto dni lahko zdravi manj pacientov kot pred obnovo. Preostale postelje za bolnike, zahtevni medicinski aparati, ambulante in osebje so preseljeni na druge lokacije. Prenova prve osmine je bila načrtovana do poletja, a je zdaj že jasno, da to ni mogoče. Zakaj?
Namen zaustavitve oziroma maksimalnega zmanjšanja del v prvi osmini stavbe je zmanjšanje škode, ki bi nastala z izvajanjem del po terminskem planu na območjih, kjer se bo kasneje izvajala nadgradnja potresne odpornosti, je zapisal DRI. Izvajalca del GH Holding je v imenu naročnika, torej Urada za investicije in njegovega direktorja Pliberška, pozval, da v najkrajšem možnem času poda ponudbeno vrednost za izvajanje nadgradnje potresne odpornosti objekta, skladno s predano projektno dokumentacijo. Če bo treba, bo ponudbo kasneje noveliral.
Pliberšek bi lahko vse to izpeljal že oktobra lani. Takrat je namreč GH Holding že oddal ponudbo za izvedbo protipotresne zaščite. Ta v prvotni projekt ni bila vključena, a jo je kasneje seizmološki model priporočil. Če bi Pliberšek in posledično inženir DRI izdala navodilo oktobra lani namesto ta teden, bi bila protipotresna zaščita v prvo osmino stavbe že vgrajena. A takrat se Pliberšek ni strinjal, da bi opravili dodatna dela, saj bi imeli z njimi približno tri milijone evrov stroškov, ki bi nastali z vgradnjo protipotresne zaščite. Zdaj bo treba marsikaj, kar so v tem času izvedli, najprej podreti, kar bo stalo dodatnih milijon evrov, je povedal za Delo Blaž Miklavčič. »Če bo šlo tako naprej, bomo končali prvo osmino proti koncu leta,« je dejal Miklavčič. Milijon evrov nepotrebnih stroškov torej in vsaj pol leta dodatne izgube časa. Za ta dela in protipotresno zaščito bo potreben aneks k pogodbi. Kako naprej?
Pliberšek se je odločil še za revizijo projektne dokumentacije. Predvidoma bo opravljena v začetku junija. Tako dve leti po tem, ko je bil projekt pripravljen in pogodba podpisana, osmina stavbe pa je že leto dni izseljena in olupljena do golih zidov, ni jasno, kdaj bo prenova končana.
Na ministrstvo za zdravje smo že v ponedeljek poslali več vprašanj v zvezi s protipotresno zaščito. Prejeli smo precej splošen odgovor, v katerem ni bila niti z besedico omenjena »zaustavitev oziroma maksimalno zmanjšanje del« pri prenovi UKC in nič o tem, da si je Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu premislil ter izdal glede protipotresne zaščite nova navodila.
Vendar pa je Pliberšek, ki je popoldan stopil pred medije, navedeno potrdil. Povedal je, da so dela na objektu delno ustavljena tam, kjer bodo vgrajevali protipotresne elemente. Za vsa ostala dela pa pričakuje polno izvajanje. Zanikal je, da bi si na ministrstvu premislili, saj je dejal, da je »smer jasna, mi želimo, da je kritična infrastruktura, med katero spadajo tudi objekti v zdravstvu, ustrezno protipotresno odporna,« je poročal STA. Pliberšek je, kot navaja STA, zatrdil je, da te odločitve ministrstvo nikoli ni spremenilo in dejal, da je »neizogibno dejstvo, da je protipotresna obnova objektov nujna, mogoče v določenih trenutkih tudi bistvena, bolj potrebna kot energetska prenova«.
Dejal je, da se objekt gradi v skladu z rumeno knjigo, kar pomeni projektiraj in gradi, pri gradnji po rumeni knjigi pa je osnova projektna naloga. V tem primeru projektna naloga narekuje, da se v objekt ne posega bistveno in nikjer ne obravnava, da bi morali izvesti protipotresno prenovo. Zdaj protipotresno zaščito proučuje inženir, potem pa jo bodo preučili tudi v uradu in se poskušali pogajati za ceno, je pojasnil. »Ko bo odločitev sprejeta, bomo maksimalno zagnali ves aparat, da bomo tudi protipotresno prenovo tega objekta vključili v izvajanje del,« je zagotovil in menil, da bo preostalih sedem osmin prenove glavne stavbe UKC šlo bostveno hitreje kot prva osmina.
Medtem ko je Pliberšek pred dobrim mesecem dni za Delo zapisal, da je treba pridobiti novo gradbeno dovoljenje za izvajanje protipotresne obnove, sedaj o tem ni govoril. Omenil pa je »zelo težek pravno-formalni problem, kako izvedbo protipotresnih ojačitev vključiti v pogodbe«. Opozoril je, da bi javno naročilo lahko pomenilo, da bo izbran drugi izvajalec ali da pride do revizije, kar bi zadevo »bistveno podaljšalo«. Da je revizijo projekta že naročil, ni povedal. Prav tako ni nič govoril o pacientih in delovanju UKC, ki je v času prenove bistveno oteženo.
O stroških okoli milijon evrov, ki bodo nastali z rušitvijo dela že zgrajenega zaradi prepozne odločitve Unkiz o protipotresni obnovi, je - kot je poročal STA - dejal: »S tem nimamo problemov. Želeli smo, da se zadeva izvaja s čim krajšo časovnico, da bomo ta objekt, ki je ključen za naš klinični center, tudi pridobili.«
Prenova je vredna 107,8 milijona evrov, dodatne tri milijone bo stala protipotresna zaščita, milijon evrov stroški rušenja že narejenega, še nekaj pa je tudi drugih stroškov, ki jih s svojimi postopki naredi Unkiz. Vse našteto bomo plačali davkoplačevalci.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji