Ljubljana – Slovenija je že drugič dobila priložnost za virtualno predstavitev svojih dosežkov in aktivnosti preostalim državam udeleženkam svetovne razstave Expo Dubaj, tokrat na področju razvoja mest in podeželja. Na virtualnem dogodku pre Expo je predstavila inovativne in digitalne rešitve, ki jih vpeljuje v mestna in podeželska okolja s ciljem izboljšati kakovost življenja prebivalcev ter ustvariti zeleno prihodnost in nizkoogljično družbo.
Slovenske dosežke so predstavili
Matjaž Logar, izvršni direktor, in
Andrej Kotar, predsednik programskega odbora strateško razvojnih in inovacijskih partnerstev za pametna mesta in skupnosti (SRIP PMiS), evropski poslanec
Franc Bogovič in podžupanja mesta Ljubljana
Tjaša Ficko, so sporočili iz javne agencije Spirit Slovenija. Digitalna transformacija, ki smo ji priča v zadnjih letih, ima velik vpliv na gospodarsko rast in kakovost življenja ljudi in je tudi ena od prioritet Evropske unije. »Slovenija je na dobri poti, da postane referenčna pametna država. Skupaj z evropskimi partnerji razvijamo in pripravljamo projekte pametnih mest, ki bodo implementirani za časa predsedovanja Slovenije Evropski uniji prihodnje leto in s tem bo naša država postala zgled za druge,« je dejal Andrej Kotar.
Razvojna partnerstva za pametna mesta
Slovenija je oblikovala strategijo pametne specializacije, ki bo implementirana tudi skozi strateška razvojna in inovacijska partnerstva za pametna mesta in skupnosti (SRIP PMiS). Matjaž Logar je poudaril, da vzpostavljamo ekosistem partnerjev, ki nenehno sinergično nadgrajujejo in povezujejo svoje kompetence na področju pametnih mest in skupnosti za izvajanje pametne specializacije. SRIP PMiS predstavlja platformo, ki podpira prizadevanja mest in države za karbonsko nevtralna pametna mesta. »Naš cilj je Slovenijo umestiti na svetovni zemljevid kot zeleno, aktivno, zdravo in digitalno državo z vrhunskimi pogoji za ustvarjanje in inoviranje,« je še dejal.
Za pametna mesta je značilen preplet tehnologije in novega pristopa razmišljanja za povečanje kakovosti življenja prebivalcev v mestu. Primer dobre prakse urbanega razvoja predstavlja glavno mesto Ljubljana, ki je bilo leta 2016 razglašeno za Evropsko zeleno prestolnico, pri čemer je ljubljanska podžupanja Tjaša Ficko poudarila, da so v tem času izpeljali več kot 220 projektov za izboljšanje kakovosti življenja v mestu. Po njenih besedah so vpeljali številne pametne rešitve na vseh področjih delovanja in nove poslovne modele, veliko pozornosti je bilo posvečene področju trajnostne mobilnosti, izjemen zagon dobiva elektromobilnost – zaprtje središča mesta za motorni promet, vpeljava električnih vozil z voznikom za brezplačno vožnjo itd.
Pametne vasi
Franc Bogovič je predstavil pobudo pametnih vasi, ki za izboljšanje gospodarskih, socialnih ali okoljskih izzivov uporabljajo inovativne rešitve in digitalne tehnologije. Cilj pobude je ustvariti podeželska območja, kjer ljudje želijo živeti, saj jim inovativne in digitalne rešitve olajšajo življenje. Kot primer dobre prakse je izpostavil projekt Sopotniki, ki s prostovoljnimi prevozi starejših nad 65 let rešuje problem mobilnosti na podeželju.
Virtualni dogodek na temo Razvoj mest in podeželja je bil namenjen vsebinam, ki so povezane z gradnjo kakovostnih in trajnih življenjskih prostorov, podprtih z vključujočo infrastrukturo in storitvami, inovativnimi prometnimi rešitvami, trajnostnimi stanovanjskimi objekti, zelenimi javnimi površinami, krožnim gospodarstvom in bivališči prihodnosti, so sporočili iz javne agencije Spirit Slovenija. Po nekaterih napovedih naj bi več kot 70 odstotkov svetovnega prebivalstva do leta 2050 živelo v mestih, več kot milijarda pa jih že živi v neformalnih naseljih, zato je nujen razmislek o načinu načrtovanja in upravljanja življenjskih okolij z mislijo na dobrobit planeta.
Komentarji