Slovenija bi hitreje rasla z davčno reformo

Ljubljana - Nakup Adriatic Slovenice je za nas strateška investicija, KD Sklade pa bi radi še okrepili, kot platformo za bodoči razvoj v regiji, pravi Gregor Pilgram, prvi finančnik (CFO) holdinga Generali CEE, ki združuje Generalijeve zavarovalnice v desetih državah srednje in vzhodne Evrope s sedežem v Pragi.
 

Gospod Pilgram, zavarovalništvo je upravljanje, obvladovanje tveganj, tudi političnih. Kaj bi kot strokovnjak priporočili pristojnim za sestavljanje nove slovenske vlade? Kakšnih ukrepov si želite od nje?

Za državo je vedno pomembno, da ima vlado, ki deluje, in da je obdobje brez vlade čim krajše. Kar si kot gospodarstvenik posebno želim pa je, da nova vlada še pospeši izboljšanje gospodarskega okolja. Tu mislim na odpravo administrativnih ovir, s čimer bi gospodarstvo lahko hitreje in bolje raslo v Sloveniji in na tujih trgih. Slovenija v primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi državami potrebuje davčno reformo, saj ima zelo, zelo visoko obdavčitev dela. Če hočemo zadržati dober, razvojni kader doma, bo treba nekaj narediti predvsem pri obdavčitvi dela, saj to vpliva na toliko stvari, da lahko ustvari razliko - pozitivno ali negativno - za dolgoročni razvoj države.
 

Skupina Generali je nedavno kupila zavarovalnico Adriatic Slovenija (AS), kar vključuje tudi nakup KD Skladov. Zakaj ste se odločili za to in kako boste AS povezali v vašo zavarovalnico v Sloveniji?

Slovenija je domači trg Generalija že kar nekaj časa. Nakup Adriatic Slovenice je za nas strateška investicija, tako na zavarovalniškem delu kot pri upravljanju s sredstvi. AS zelo dobro ustreza strategiji Generalija, predvsem zaradi strukture portfelja (več premoženjskih zavarovanj, vključno z zdravstvenimi zavarovanji) in je zelo komplementarna Generaliju v Sloveniji. Za nas je zelo pomemben tudi nakup KD Skladov, ki jih v strategiji naše skupine vidimo kot razvojno središče v južnem delu naše regije. KD skladi so že prisotni na Hrvaškem in v Makedoniji, njihov položaj bi radi še okrepili kot platformo za bodoči razvoj v regiji.

Kaj vaš lastniški vstop pomeni za zdajšnje stranke Adriatic Slovenice in KD Skladov?

Glavna in prva prioriteta po tem, ko dobimo vsa regulatorna dovoljenja je, da bo tržni delež ostal tak, kot je zdaj [skupni] tržni delež obeh zavarovalnic in da zavarovanci ne bodo občutili njune združitve. Obojim zavarovancem, tako zdajšnjim Generalijevim, kot zavarovancem Adriatic Slovenice, bomo zagotovili storitve, ki ju prodajajo obe zavarovalnici in kvaliteto servisa, ki je na visoki ravni.

S prevzemom Adriatic Slovenice bo Generali drugi po tržnem deležu v Sloveniji, takoj za Zavarovalnico Triglav. Kako huda je zdaj konkurenca na slovenskem trgu, kaj ga zaznamuje?

Slovenski trg je v primerjavi z drugimi vzhodnoevropskimi relativno razvit, je na višji ravni v primerjavi z njimi. Zahteva relativno visoko konkurenčnost in kakovostno storitev strankam. Vidimo ga kot trg, ki v prihodnje ne bo ekstremno rasel in na njem ne pričakujemo zelo velikih sprememb, bo pa njem treba zagotavljati zelo visoko kvaliteto. Srednjeročno pa računamo na rast na področju življenjskih, pokojninskih, pa tudi zdravstvenih zavarovanj. Na teh področjih vidimo potencial na slovenskem trgu.

Kako se zdajšnja leta debelih krav v srednji in vzhodni Evropi kažejo v višanju zavarovalnih premij in dobičkov?

Predvsem se počasi viša penetracija zavarovanj, poleg avtomobilskih je čedalje več drugih zavarovanj, povezanih z novimi tveganji, tudi kibernetskimi, pa zavarovanj srednjih in malih podjetij in odgovornostnih zavarovanj. Pričakujem, da bo v prihodnjih letih še več zdravstvenih zavarovanj in da bo rast življenjskih zavarovanj. Zdaj so časi, ko skušamo vse zavarovalnice pridobiti čim več novih zavarovancev.

Najnovejša novica je, da je Unicredit podpisal strateško partnerstvo z zavarovalnicama, vašim Generalijem in nemško Allianz. Šušlja se o združevanju Unicredita in francoske Societe Generale. Je to začetek velike konsolidacije finančne industrije?

Unicredita in Societe Generale ne morem komentirati, ker nista z našega področja, zagotovo pa opažamo mikro konsolidacijo, predvsem na spodnjem delu tržnih deležev, saj ta čas potrebuješ neko kritično maso, da sploh lahko normalno deluješ na trgu. Velikih prevzemov pa ta čas ne vidimo in jih tudi na kratek rok ne pričakujemo.

Kateri so prihodnji glavni izzivi za vašo industrijo, upoštevajoč pospešeno digitalizacijo, nove fenomene kot so fintechi, veriženje blokov, kriptovalute, umetna inteligenca?

Drži, vsa zavarovalniška industrija je pred izzivi digitalizacije. Struktura naših strank se zelo spreminja, za generacijo milenijcev prihaja generacija Y, te stranke zahtevajo drugačen pristop, 24/7 preko vseh mogočih prodajnih kanalov. To je za zavarovalnice sprememba glede na to, kar delamo zdaj in narekuje visoka vlaganja v informacijske sisteme. Zelo kratkoročno je to eden večjih izzivov. Zlasti v vzhodni Evropi bo digitalizacijo še pospešilo dejstvo, da se v večini držav zvišuje povprečna plača, predvsem na Češkem, Slovaškem in delno na Poljskem. Stroški dela so za zavarovalnice zelo pomembni v strukturi stroškov. Avtomatizacija bo potrebna zaradi normalne konkurenčnosti, druga stvar je avtomatizacija klicnih centrov, škodnega procesa itd, ki je potrebna že zato, ker na večini naših trgov nezaposlenost pada in je ponekod skoraj nemogoče dobiti delovno silo, recimo v Pragi ni brezposelnih. Če pa gledamo novo konkurenco v obliki insure-techov in start-upov, jo vsaj kratkoročno ne vidim kot ekstremno konkurenco, pač pa kot dobavitelje nove tehnologije in partnerje v razvoju. Tudi oni se tako pozicionirajo. Večina jih dela manjši proces ali pa en del procesa - in ravno na tem delu je zelo pomembno sodelovanje, ki ga skušamo vzpostaviti na Generaliju, saj moramo dobiti tehnologijo, ki jo lahko dobimo na drugačen način kot prej.

Delate v Pragi, kakšen je pogled na Slovenijo in naš model razvoja od tam?

Tudi na Slovenijo gledamo v pozitivni luči. Gospodarska rast se bo nadaljevala, strukturne spremembe so dolgoročno pomembne, izzivi pa so zelo podobni kot v drugih državah: staranje prebivalstva, javni dolg v BDP, razdolževanje. Slovenija pa se razlikuje po tem - tu so Češka, Poljska, Slovaška naredle ogromen preskok - kako hitro se lahko naredijo spremembe. Tu pa zaostajamo in lahko spet govorim o spremembah davkov, o tem, kako se lahko deluje v neki državi, kaj je s privatizacijo in kako se država pozicionira v Evropi in svetu.