Sindikat delavcev trgovine: Zaposleni si želijo prostih nedelj

Ljubljana – Tik pred obravnavo novele zakona o trgovini v državnem zboru je Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) pri ZSSS javnost opomnil  še na stališča svojih članov – »ključnih akterjev«, zaposlenih v maloprodaji različnih trgovskih branž. Predstavil je maja izvedeno spletno anketo  o mnenju delavk in delavcev v maloprodaji, ki jo je izvedel v sodelovanju s Centrom za družbene raziskave.  Z njo je želel dokazal, da gre za zahteve delavk in delavcev in ne za modno muho njihovega sindikata. Nenazadnje je v trgovini zaposlenih okoli 115.000 delavcev, torej se nedeljsko delo dotika vsaj četrt milijona Slovencev.

​​Skoraj vsi za zaprtje

Anketa, ki so jo skupaj s predsednikom SDTS Ladijem Rožičem predstavili sindikalni zaupniki nekaterih največjih slovenskih trgovcev, je pokazala, da zaprtje trgovin ob nedeljah podpira kar 98 odstotkov  vprašanih (sindikat je dobil rešenih okoli 1200 anketnih vprašalnikov iz trgovskih podjetij živilske, tehnične in tekstilne stroke). Na vprašanje, ali podpirajo zaprtje trgovin ob nedeljah, četudi bo zato njihova plača nižja za nedeljski dodatek, je pritrdilno odgovorilo 95 odstotkov vprašanih. To pomeni, pravijo v sindikatu, da grožnja z upadom zaslužka  skorajda ne vpliva na odločenost zaposlenih v boju za proste nedelje.  Utemeljitve: prehiter tempo, stresno in naporno delo.

Dodatki za nedeljsko delo so za zaposlene postali razmeroma manj pomembni tudi zaradi spremenjenih okoliščin pri nagrajevanju dela. V trgovini z osnovnimi življenjskimi potrebščinami in hrano so plače po podatkih SDTS skoraj 30 odstotkov nižje od slovenskega povprečja, zato  je bilo za tamkajšnje delavce zvišanje minimalne plače toliko bolj pomembno.  Če plača pride do ravni, ki omogoča preživetje, ima zaposleni izbiro: delati več (oziroma ob nedeljah) ali izkoristiti prosto nedeljo za kvalitetno preživljanje prostega časa z družino, prijatelji. In zvišanje minimalne plače je očitno omogočilo to izbiro.

Pravzaprav je anketa pokazala, da delavci zahtevajo poleg prostih nedelj (oziroma zato, da bi nadomestili izpad nedeljskega zaslužka) tudi hkratni dvig plač. Tako je odgovorilo 69 odstotkov anketirancev. Minimalna plača zagotavlja golo preživetje, zato terjajo tudi boljše plače, ki jim bodo omogočile, da bodo sploh lahko izkoristili priložnost za prosti čas.

Neutemeljene grožnje

Kot je poudaril Ladi Rožič, je trgovina ena najslabše plačanih dejavnosti. Delavec dobi na uro 3,9 evra bruto, torej jim je treba doplačevati do minimalne plače, ki znaša 5,4 evra na uro. Urni dodatek za nedeljsko delo znaša po kolektivni pogodbi dejavnosti 6,05 evra, torej dobi delavec za 5-urno delo v nedeljo k bruto plači v višini 25 evrov še bruto 30 evrov dodatka.

Grožnje delodajalcev z odpuščanjem so po Rožiču neutemeljene, smešne, absurdne, zavajajoče, saj v dejavnosti po podatkih sindikata 7000 delavcev. Po drugi strani se je med epidemijo izkazalo, da prodaja kljub zaprtju nedelj ni upadla, ampak se je celo povečala. Torej obstaja manevrski prostor za proste nedelje in za višje plače.

Odprte nedelje so grožnja tudi za male trgovce, ki da jih bodo veliki z navijanjem najemnin in zahtevami po nedeljskem odprtju v velikih trgovskih centrih »pojedle«. »Če bodo trgovine ob nedeljah odprte, bodo gostilne prazne,« je poudaril Rožič, »v nasprotnem pa bodo polne gostilne. S sprejetjem novele zakona bi tako pomagali gostinski dejavnosti, ki zaposluje 50.000 ljudi in jo je koronska kriza prizadela veliko močneje kot ostale dejavnosti. Zato apeliramo na poslance, naj vprašanja ne obravnavajo kot političnega, ampak naj bo to odločitev zdrave pameti, razuma in posluha za zaposlene.«