Šibko okrevanje lahko izniči napačna plačna politika

Ljubljana – Prihodki v slovenski trgovini so se v letošnjem prvem četrtletju vendarle nekoliko okrepili, kaže statistika. V primerjavi z istim obdobjem lani so zrasli celo za dobro desetino. Znotraj dejavnosti obstajajo velike razlike. Kot zadnjih nekaj let je še vedno najbolj odstopala prodaja po spletu, ki se je v opazovanem obdobju v primerjavi z lani povečala za kar 43,7 odstotka.

Z okrevanjem trgovine so posebno zadovoljni v Trgovinski zbornici Slovenije (TZS), upoštevaje dejstvo, da je gospodarska kriza slovensko trgovino prizadela močneje kot v povprečju trgovino v drugih članicah EU. Kljub temu ostaja pomemben del ekonomije. Lani so po podatkih Ajpesa slovenski trgovci ustvarili 34,4 odstotka vseh gospodarskih prihodkov od prodaje in zaposlovali 17,3 odstotka vseh zaposlenih.

Prihodki v trgovini so rasli nekoliko hitreje kot prihodki celotnega gospodarstva (8,5 proti 7,4 odstotka). Tudi neto dodana vrednost se je v trgovini povečala nekoliko bolj, je pa še vedno nižja od neto dodane vrednosti na zaposlenega v gospodarstvu. Pri tem pa ni mogoče prezreti, da so bili realni prihodki v trgovini na drobno brez motornih vozil in goriv v prvem četrtletju letos v EU28 povprečno za 11,8 odstotka višji kot pred krizo leta 2008, v Sloveniji pa za šest odstotkov – nižji.



Večino prihodkov v trgovini ustvarijo srednje in velike družbe (69,5 odstotka), ki zaposlujejo 42,2 odstotka trgovske delovne sile, preostalo je rezultat dela množice mikro in malih trgovskih družb, ki jih je po številu kar 97,6 odstotka od vseh družb v dejavnosti.
 

Pri živilih so nihanja manjša

Pregled po poddejavnostih razkrije, da v prvih mesecih letos ni rasla samo spletna trgovina, ampak tudi prodaja v nespecializiranih prodajalnah pretežno z neživili (za 11,6 odstotka), trgovini z motornimi vozili, motornimi kolesi, rezervnimi deli in opremo (za 10,7 odstotka), trgovini s pohištvom, trgovini z gospodinjskimi napravami in gradbenim materialom (za deset odstotkov). Najskromnejša je bila prodaja v trgovini z živili, pijačami in tobačnimi izdelki v specializiranih prodajalnah.

Kot rečeno, povečuje se spletna prodaja z neprimerljivo večjim tempom, ki se iz leta v leto nikakor ne umiri. Lani je vsaj en nakup po spletu v Sloveniji opravilo 51 odstotkov potrošnikov, kar je za pet odstotnih točk več kot leta 2017. Podobno je tudi razmerje, če upoštevamo samo uporabnike spleta. Ta delež je še vedno nižji kot v povprečju v EU, kjer je leta 2018 nakup po spletu opravilo 60 odstotkov potrošnikov. Pri nas se je v desetih letih delež potrošnikov, ki so vsaj enkrat na leto kupovali v virtualni trgovini, več kot podvojil.



Seznam najbolje prodajanih izdelkov v e-trgovini je še vedno približno enak. Na vrhu so oblačila in športna obutev, potovanja in počitniške nastanitve, gospodinjski izdelki, vstopnice za dogodke, gradiva za e-učenje ali programska oprema, povečuje se tudi e-prodaja živil. Tako v EU kot v Sloveniji največ e-potrošnikov opravi nakup od prodajalca v nacionalni državi, povečuje pa se delež e-nakupov od prodajalcev iz druge države članice EU ali zunaj EU. Do prodajalcev iz neznane države izvora so bolj kot v EU nezaupljivi slovenski potrošniki.

Previdni pri porabi

Čeprav je bila rast BDP v prvem četrtletju zgledna, 3,2-odstotna, ji, kot kažejo statistični podatki, domača potrošnja ni sledila. V prvem trimesečju letos glede na isto obdobje lani se je namreč okrepila za samo 1,8 odstotka, kar je najmanj v zadnjih treh letih. Zato je po besedah predsednice TZS Mariče Lah »previdnost utemeljena«.

Opozorilo velja predvsem v kontekstu plačne politike oziroma novega načina določanja minimalne plače v gospodarstvu. Kje je Slovenija z minimalno plačo v primerjavi z EU? Po podatkih Eurostata je bila januarja med 22 zajetimi članicami EU na 14. mestu. Daleč pred vsemi je bil z 2000 evri Luksemburg, več kot v Sloveniji je januarja znašala minimalna plača še na Irskem, Nizozemskem, v Belgiji, Nemčiji, Franciji, Veliki Britaniji in Španiji, na drugem koncu seznama, z minimalno plačo pod 500 evri, pa so Bolgarija, Latvija, Romunija in Madžarska.



Pri nas je minimalna plača 886,63 evra bruto. Po spremembah zakona o minimalni plači bo od januarja prihodnje leto zrasla na 940,58, pri čemer naj bi iz vsote izvzeli vse dodatke, del plače za delovno uspešnost in plačilo za poslovno uspešnost.

Pritisk na druge plače

V Trgovinski zbornici Slovenije so želeli ugotoviti, koliko bo taka prerazporeditev prinesla posameznemu deležniku, delavcu, podjetju, državi. Izračun so izdelali na primeru plače prodajalca (IV. tarifni razred, v katerem je kar polovica od 104.816 zaposlenih v dejavnosti trgovine), ki dela 48 ur na mesec v popoldanski izmeni, dobi po 93 evrov za hrano in prevoz na delo, dela dve nedelji na mesec in ima 25 let delovne dobe ter 15-odstotno delovno uspešnost. Tej osebi se bo leta 2020 plača v primerjavi z letom 2019 zvišala za 18,53 odstotka, država pa bo iz povišanja dobila kar 40,9 odstotka več!

V trgovini prejema minimalno plačo nekaj manj kot 8000 ljudi. Stroški delodajalca se bodo januarja povečali, poleg tega se bo po mnenju TZS povečal tudi pritisk na zvišanje plač v višjih plačilnih razredih, saj bo sicer nastala uravnilovka.
Mariča Lah je zaskrbljena: »Ključno vprašanje pri vseh predvidenih zvišanjih plač po zakonu o minimalni plači je, ali je slovenska trgovina in tudi večina drugih panog slovenskega gospodarstva, sploh sposobna prenesti takšen izjemen dvig najprej z januarjem leta 2020, pozneje pa še z januarjem leta 2021. Okrevanje slovenske trgovine je namreč še vedno prešibko, panoga pa še zaostaja za evropsko trgovino po ustvarjeni dodani vrednosti na zaposlenega, torej po konkurenčnosti. Ne nazadnje se napoveduje tudi ohlajanje gospodarstva na globalni ravni. Vse to so vzroki, zaradi katerih je treba biti pri zvišanju plač zelo previden, zato bi bilo treba razmisliti o postopnem, enakomernejšem zvišanju, ki ga bo trgovina, s tem pa tudi celotno gospodarstvo, lažje prenesla.«