Septembra odločitev o 50-milijonski naložbi

Mežica – V Tovarni akumulatorskih baterij Tab iz Mežice bo prihodnji mesec padla odločitev o 50-milijonski naložbi v proizvodnjo litij-ionskih baterij, ki bi jo organizirali predvidoma v Lekovi novogradnji na Prevaljah, finančno pa jo bo po napovedih podprlo ministrstvo za gospodarstvo.

Bogomir Auprih, direktor Taba, je pojasnil, da je pogajanja o nakupu tehnologije za proizvodnjo litij-ionskih baterij s partnerjem iz Azije, s katerim Tab že sodeluje, upočasnila epidemija covida-19. Če bodo pogodbo z Azijci podpisali, se bodo morali sočasno odločiti tudi o nakupu petnadstropne Lekove stavbe na Prevaljah, ki jo je Lek zgradil, da bi širili proizvodnjo antibiotika, a so ob zaključku gradnje sporočili, da so načrte opustili, in napovedali selitev proizvodnje antibiotika v Avstrijo.

»Prevalje so za nas zanimiva lokacija zaradi bližine in možnosti, da v proizvodnji litij-ionskih baterij zaposlimo njihove ljudi. Če se z Azijci ne bomo kmalu dogovorili, Lek napoveduje, da bo razmislil o drugih opcijah,« je povedal Auprih po včerajšnji skupščini družbe, na kateri so delničarji ostali brez dividend.
 

Agresivna konkurenca niža cene

Lansko poslovno leto je ocenil za zelo dobro, ni pa bilo rekordno kot leto 2018. Pri industrijskih baterijah, ki jih proizvajajo večinoma na lokaciji v Žerjavu, v manjšem obsegu pa tudi v Tabovi tovarni v Makedoniji, jim je prodaja upadla za pet odstotkov. »Pri startnih baterijah pa se je število prodanih kosov v primerjavi z letom 2018 povečalo za štiri odstotke,« pravi Auprih.



Lani je Tab ustvaril 21,1 milijona evrov dobička, kar je manj kot leto prej, ko je ta znašal 26,4 milijona evrov. Dobička je manj predvsem zaradi agresivne konkurence proizvajalcev iz Evrope ter dveh ameriških multinacionalk pa tudi zaradi nihanja tečajev. »Nekateri novi proizvajalci baterij iz Grčije in Združenih arabskih emiratov se prebijajo na trg z nizkimi cenami, čemur se moramo prilagoditi,« je razložil prvi mož Taba, ki je lani dosegel 278 milijonov evrov realizacije.
 

Želijo si zmerno rast

Letos bo zaradi epidemije novega koronavirusa realizacija nižja (v prvih šestih mesecih je znašala 109 milijonov evrov, dobiček pa devet milijonov evrov) in se bo po napovedih vodstva družbe konec leta gibala med 220 in 230 milijoni evrov, dobiček pa naj bi znašal okoli 16 milijonov evrov. »Želimo si zmerno rast proizvodnje in prodaje od pet do deset odstotkov na leto,« je napovedal Auprih in ponovil, da o prodaji družbe ne razmišljajo več.

Družba, ki v tem času ne zaposluje, pa tudi odpušča ne, je v času epidemije dobila od države 1,8 milijona evrov pomoči. Auprih ocenjuje, da so bili vladni ukrepi zelo dobri in pravočasni. »Pomagali so nam v težkih časih. V Makedoniji tovrstnih ukrepov ni bilo, zato smo se tam morali znajti sami.« Zaradi epidemije jim je poslovanje aprila padlo za 50, maja za 30, junija pa za deset odstotkov. Na čakanju je bilo aprila 370 zaposlenih, maja 200, junija pa le še 80. V juliju in avgustu na delo ne čaka nobeden od zaposlenih. »Razmere se izboljšujejo, čeprav še nismo tam, kjer smo bili lani,« ugotavlja Bogomir Auprih.