S kapitalom EIB do hitrejšega okrevanja

Evropska investicijska banka (EIB) je pripravljena na finančno podporo Sloveniji tudi v času okrevanja po krizi zaradi covida-19, je povedala podpredsednica EIB Liljana Pavlova. Minister za finance Andrej Šircelj pa je poudaril pomembnost naložb za okrevanje.

EIB je v Sloveniji aktivna več kot 40 let, v tem času pa je namenila več kot sedem milijard evrov za projekte na različnih področjih. Samo v zadnjem desetletju, od leta 2010 do leta 2020, je v Sloveniji po besedah podpredsednice EIB investirala več kot 3,7 milijarde evrov za podporo malim in srednjim podjetjem ter projekte na področju infrastrukture. Leto 2020 je bilo, tako pravi podpredsednica EIB, kljub krizi zaradi covida-19, zelo dobro za partnerstvo s Slovenijo. Skupina EIB je skupaj Sloveniji odobrila za 254 milijonov evrov financiranja. Od tega je 33 milijonov evrov odpadlo na Evropski investicijski sklad (EIF), 221 milijonov evrov pa na samo hišno banko EU, kar je za petino več kot leta 2019.

Vlagali v optiko, predore ...

Med ključnimi lanskimi projekti v Sloveniji je Liljana Pavlova omenila širitev optičnega omrežja, kjer je EIB odobrila do sto milijonov evrov dolgoročnega posojila za Telekom Slovenije, drugo cev karavanškega cestnega predora, pri kateri je podpisala 90 milijonov evrov vredno pogodbo z Darsom, in 31 milijonov evrov financiranja za Elektro Maribor za povečanje zanesljivosti distribucijskega omrežja na severovzhodu Slovenije. Izpostavila je še svetovalno podporo EIB za pomoč pri dobri pripravi projektov, kar bo ključno predvsem v prihodnjih letih, ko bo na voljo veliko različnih vrst financiranja za okrevanje in povečanje odpornosti gospodarstev po krizi zaradi novega koronavirusa.

EIB želi, je zatrdila podpredsednica EIB, še naprej podpirati rast in razvoj v Sloveniji na različnih področjih in ravneh. Letos bo po njenih napovedih v ospredju podpora za okrevanje gospodarstva po krizi in za zelene projekte.
Minister za finance Andrej Šircelj je poudaril odločno ukrepanje vlade v zadnjem letu za ublažitev posledic krize za prebivalstvo in gospodarstvo. Sledilo bo obdobje okrevanja, ki pa bo, pravi minister, dolgotrajen proces. V izhodni strategiji bo določene ukrepe po njegovih besedah treba začeti opuščati, poudarek pa bo v podpori tistim dejavnostim, ki so bile v krizi najbolj prizadete.

»Izhodna strategija ne pomeni, da bomo samo celili rane, ampak bomo z novimi ukrepi izboljšali zdravje gospodarstva,« je napovedal Šircelj. Ti ukrepi po njegovih besedah temeljijo predvsem na investicijskih vlaganjih, s katerimi bomo ustvarili tudi konkurenčnejše gospodarstvo, ki bo temeljilo na zelenem in digitalnem načelu.
EIB je bila do zdaj po ministrovih besedah dober partner in pričakuje, da bo tako tudi v prihodnje. Omenil je drugi tir Koper–Divača, ki po Šircljevem prepričanju ustreza merilom zelenega in trajnostnega. Slovenija se bo ob začetku glavnih gradbenih del trudila, da izpolni pogoje EIB za financiranje projekta, je napovedal in izrazil prepričanje, da bo pri tem uspešna. EIB je za projekt sicer odobrila posojila v vrednosti do 250 milijonov evrov.

EIB bi lahko financirala Luko Koper

V času gradnje bo izvedenih tudi več projektov za posodobitev Luke Koper in Šircelj si želi, da bi EIB sodelovala tudi pri tem. Minister je omenil še projekte na železniškem in cestnem omrežju ter podporo malim in srednjim podjetjem, ki potrebujejo ugodne vire za zagon in modernizacijo po krizi. Kot še eno pomembno področje za izboljšave je omenil gradnjo stanovanj v okviru republiškega stanovanjskega sklada.