Rekordno visoka gospodarska rast, a tudi inflacija

Po pandemičnem padcu v 2020 je slovensko gospodarstvo lani po zaslugi močnega domačega povpraševanja znatno okrevalo, BDP se je v 2021 realno povečal za 8,1 odstotka in je v tekočih cenah je presegel 52 milijard evrov, kaže prva ocena državnega statističnega urada.

Domača potrošnja se je po 4,6-odstotnem zmanjšanju v 2020 nato lani povečala za 10,8 odstotka, izvoz je bil večji za 13,2, uvoz pa za kar 17,4 odstotka. Zaradi hitrejšega naraščanja uvoza v primerjavi z izvozom in slabših pogojev menjave v večini leta 2021 pa se je zmanjšal zunanjetrgovinski presežek, in sicer na 2764 milijonov evrov (leto prej 4328 milijonov evrov).

Inflacija najvišja v zadnjih 14 letih

Precej manj spodbudni so podatki o vse višji inflaciji, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin je namreč konec februarja medletno znašala sedem odstotkov, odstotno točko več kot mesec prej. Cene blaga so se v enem letu v povprečju zvišale za 8,5, cene storitev pa za 3,7 odstotka.

K skupnemu dvigu cen na letni ravni so največ, 1,3 odstotne točke, prispevale višje cene električne energije, plina in drugih goriv (za 19,6 odstotka); električna energija se je podražila za 15, plin za 25,6, tekoča goriva za 10,3, trda goriva za 11,6 in toplotna energija za kar 52,1 odstotka. Ob tem je 26,6-odstotno zvišanje cen goriv in maziv za osebna vozila inflacijo dodatno zvišalo za eno odstotno točko. Prav toliko, eno odstotno točko, je k letni inflaciji prispevala tudi hrana, ki se je medletno podražila za 6,4 odstotka.

BS: Vojna ima lahko precejšnje posledice za BDP in inflacijo

Gospodarska rast v Slovenji se je v lanskem zadnjem četrtletju izrazito pospešila in močno presegla povprečje evrskega območja, močna konjunktura se je nadaljevala tudi na začetku leta, ugotavljajo v Banki Slovenije. Prihodnja gospodarska gibanja pri nas bodo pod vlivom dogodkov, povezanih z rusko vojaško agresijo.

Lanska robustna gospodarska gibanja so se po zanjih podatkih nadaljevala tudi na začetku letošnjega leta. Gospodarska klima se je februarja spet izboljšala, visokofrekvenčni kazalniki aktivnosti pa so kazali na nadaljevanje rasti domačega trošenja in mednarodne menjave, izpostavljajo v BS. 

Gospodarska aktivnost v nadaljevanju leta pa bo v veliki meri odvisna od razvoja dogodkov, povezanih z rusko vojaško agresijo in posledično sankcijami. Neposredna odvisnost slovenskega gospodarstva od ruskega in ukrajinskega trga je sicer razmeroma majhna, kljub temu pa so lahko posledice vojne na rast BDP, inflacijo, finančne trge, zaupanje in poslovanje dobavnih verig precejšnje, opozarjajo v BS. Inflacija se pri nas sicer povečuje že osem mesecev, rast cen pa je vse širše osnovana.

Ivanc: Oceni BDP in inflacije sta nas presenetili

Prva ocena gospodarske rasti v Sloveniji za leto 2021 »nas je presenetila, saj je bila na zgodnjem delu pričakovanj največjih optimistov. Srednja ocena po konsenzu neodvisnih analitikov je še decembra znašala 6,7 odstotka in tudi samo smo pripisovali le 10-odstotno verjetnost, da bo rast višja od sedem odstotkov. Da pa bo rast višja od osmih odstotkov, pa je bila verjetnost  manj kot odstotna,« je podatke Sursa pokomentiral glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.  

Po njegovi oceni bodo kasnejše revizije podatkov vplivale na nekoliko nižjo rast, predvsem zaradi revizij na področju deflatorja in potrošnje gospodinjstev. »Vseeno izključujemo možnost, da bo kasnejša revizija višja od ene odstotne točke, kar pomeni, da je lanska realna rast BDP med sedmimi in osmimi odstotki še vedno izjemno visoka in nad pričakovano.«

GZS je izjemno presenetila tudi visoka inflacija oziroma 6,9-odstotna rast indeksa cen življenskih potrebščin, saj so pričakovali le zvišanje s 5,8 na 6,1 odstotka. »Pričakovano je skupina energentov, hrane in počitniških paketov najbolj prispevala k rasti cen, ki vseeno prehaja na vse bolj na nove kategorije (pohištvo, oblačila, drugo blago in storitve). V prihodnjih mesecih bodo  sprejeti ukrepi znižali cene energentov oziroma najmanj omilili njihovo rast - gibanje cen naftnih derivatov in zemeljskega plina je težko napovedovati na mesečni ravni -, zato menim, da cene ne bodo več presegle februarskega vrha. Vseeno se bodo cene medletno zniževale manj od naših predhodnih ocen, kar pomeni, da bo povprečna rast cen blizu ali nad 4,5 odstotka, kar je naša zadnja ocena, ki smo jo naredili pred 14 dnevi,« je letošnja inflacijska pričakovanja strnil Ivanc.