Inflacija medletno že 4,6-odstotna, rast BDP se umirja

Inflacija je novembra dobila pospešek in je bila medletno najvišja v zadnjih 13 letih, kažejo podatki Sursa. Merjena z indeksom cen življenjskih potrebščin, se je na letni ravni v povprečju zvišala za 4,6 odstotka, na mesečni ravni pa za 0,7 odstotka. Letno inflacijo so najbolj višale podražitve naftnih derivatov, mesečno pa višje cene pogonskih goriv ter oblačil in obutve. 

Ne preseneča, da so letno inflacijo v novembru najbolj višali dražji naftni derivati. Tekoča goriva so bila dražja za 33,4 odstotka, dizelsko gorivo za 46,6, bencin pa za 41,5 odstotka. Po 0,4 odstotne točke pa so prispevali še dražji toplotna energija (za kar 55,2 odstotka), avtomobili (za 6,7), storitve v restavracijah in hotelih (za 6,2), oblačila in obutev (za 5,3) ter stanovanjska in gospodinjska oprema (za pet odstotkov), so izračunali statistiki.

Pocenitev na drugi strani ni bilo veliko, cenejši so predvsem izdelki in storitve iz skupine komunikacije (za 3,5 odstotka), ki so letno inflacijo znižali za 0,2 odstotne točke.

BS: Inflacija splet enkratnih dejavnikov

V Banki Slovenije poudarjajo, da je inflacija splet enkratnih dejavnikov, podražitve energentov pa ostajajo glavni dejavnik rasti cen. K novembrski 4,9-odstotni inflaciji (merjeni po metodologiji HICP) so po njihovi oceni prispevale več kot polovico, kar 2,8 odstotne točke. Rast cen energentov je »posledica učinka nizke osnove ter visokih cen nafte in zemeljskega plina na mednarodnih trgih, hkrati pa se zvišujejo tudi cene emisijskih kuponov. Novembra so se tako spet izraziteje podražili toplotna energija in pogonska goriva. Dražje je tudi blago, ki je ob rasti uvoznih cen in cen pri proizvajalcih k medletni rasti prispevalo 1,3 odstotne točke. Osnovna inflacija, merjena brez energentov, hrane, alkohola in tobaka, je dosegla 2,7 odstotka. Pričakujemo, da bo inflacija pri višjih ravneh vztrajala tudi v prihodnjih mesecih, dokler se ne umirijo razmere v globalnih dobavnih verigah in na energetskih trgih,« ugotavljajo v centralni banki.

Stopnja inflacije pri nas je bila novembra enaka povprečju evrskega območja in je s tem za več kot dvakrat presegala novi simetrični cilj Evropske centralne banke, ki znaša dva odstotka. ECB bo o ukrepih denarne politike, namenjenih tudi zajezitvi inflacije, odločala na svoji prihodnji monetarni seji 16. decembra.

V GZS presenečeni nad rastjo cen

»Medletna rast cen nas je presenetila, saj smo ocenjevali, da bo medletna rast cen v novembru ostala na podobni ravni kot v oktobru, to je pri treh odstotkih. Na mesečni ravni je bil prisoten močan prispevek cen naftnih derivatov, oblačil in obutve, toplotne energije, stanovanjskih najemnin (dvig neprofitnih najemnin) in tobaka (dvig trošarin). Kljub temu je potrebno poudariti, da nas visoke medletne rasti cen ne smejo zavesti v prepričanju o ohranitvi podobne dinamike v prihodnjih mesecih,« pojasnjuje glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. 

V prihodnjih mesecih bodo po njegovi oceni na splošno gibanje cen imele ključen vpliv cene naftnih derivatov (ki se na borzah znižujejo, vendar zaradi liberalizacije trga naftnih derivatov se to ne bo povsem odrazilo v nižjih končnih cenah goriva). »Na drugi strani pričakujemo prenos dela proizvodne inflacije v potrošniške cene, in sicer predvsem pri cenah hrane in pijač (nekoliko presenetljivo so za 0,4 odstotka nižje kot lani v prvih 11 mesecih) kot tudi pri kategorijah energentov (plin, elektrika za gospodinjstva) od prve polovice leta naprej.«

Naša inflacija, merjena  harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin (HICP), ki se uporablja v mednarodnih primerjavah, je sicer novembra znašala še nekaj več, 4,9 odstotka, kar je sicer enako, kot je po podatkih Eurostata, ta mesec znašala povprečna inflacija v evrskem območju. »Gibanje cen je močno v vseh razvitih državah, še višje je v državah v razvoju. Ustvarja ga močna gospodarska konjunktura ter začasno tudi nekateri zamaški v svetovni trgovini, povezani z pomanjkanjem surovinami, polprevodnikov, višjimi vozninami in zamudami v ladijskem prometu,« še pojasnjuje Ivanc. 

Rast BDP ostaja, a se umirja

Slovenski bruto domači proizvod se je v tretjem četrtletju na letni ravni nominalno povečal za pet odstotkov, po desezoniranih podatkih pa je bil v tretjem četrtletju 2021 za 4,8 odstotka višji kot v tretjem četrtletju 2020 in za 1,3 odstotka višji kot v drugem četrtletju letos, so še izračunali na državnem statističnem uradu. Rast BDP se je tako v primerjavi z drugim letošnjim četrtletjem – ko je bil obseg BDP po desezoniranih podatkih za 15,7 odstotka višji kot v istem četrtletju lani – precej umirila.

Negativen vpliv zunanje trgovine

BDP je bil sicer v prvih devetih mesecih 2021 za 7,4 odstotka višji kot v istem obdobju lani, v tretjem četrtletju pa je bil glede na tretje četrtletje v predpandemičnem letu 2019 višji za 3,5 odstotka.Tudi v tretjem četrtletju so k rasti BDP – tako kot v drugem – največ prispevale končna potrošnja gospodinjstev in bruto investicije, vpliv salda menjave s tujino pa je bil negativen. 

V tretjem četrtletju se je dinamika rasti umirila, uvoz pa se je povečal precj bolj kot izvoz, ugotavljajo statistiki. FOTO: Jure Eržen/Delo

Končna potrošnja gospodinjstev se je tako v tretjem četrtletju povečala za 9,3 odstotka, bruto investicije v osnovna sredstva za 9,6 odstotka. Povečale so se tudi zaloge; te so k rasti BDP prispevale 3,2 odstotne točke. 

Na drugi strani pa se je tudi v tretjem četrtletju uvoz povečal izraziteje (za 19,9 odstotka) kot izvoz (za 10,6 odstotka). Prispevek zunanjetrgovinske menjave k rasti BDP je bil zato tokrat izrazito negativen (za 5,0 odstotne točke), še ugotavljajo na Sursu. 

Ivanc: Na letni ravni rast prek šest odstotkov

Analitiki so sicer pričakovali nekaj višjo rast. »Podatek o gibanju BDP v tretjem četrtletju nas je močno presenetil, saj smo vendarle pričakovali ugodnejša gibanja zaradi rasti domače potrošnje , ki bi morala več kot nadomestiti upočasnjevanje pri gibanju izvoza blaga. Sezonsko prilagojena rast naj bi bila le pri 1,3 odstotka glede na drugo četrtletje, kar je pol manj od naše ocene (2,6 odstotka in tudi veliko manj kot v EU-27 (2,1 odstotka),« pravi Ivanc.

Ob tem pa opozarja na gibanja v predhodnih četrtletjih, ko je bila rast v Sloveniji v 1. četrtletju (1,5 odstotka) znatno višja kot v EU-27 (padec za 0,1  odstotka). »Zato ohranjamo svojo oceno o 6,3-odstotni rasti BDP v celotnem letu 2021 in tako pričakujemo v zadnjem četrtletju približno dvoododstotno medletno rast BDP oziroma 1,3-odstotno na četrtletni ravni.«