»Razčiščevalna« skupščina Petrola: Posle bo revidirala hiša BDO

Ljubljana – Zaradi gneče pri registraciji se je izredna skupščina Petrola začela z zamudo. Na njej se delničarji seznanjajo s podrobnejšimi informacijami o vzrokih za predčasno prenehanje mandatov uprave pod vodstvom Tomaža Berločnika. Na seji skupščine, ki je sklicana na zahtevo Slovenskega državnega holdinga (SDH), je prisotna tudi nekdanja uprava.

​Skupščine Petrola, na kateri naj bi delničarji razčiščevali predčasni odhod prejšnje uprave Tomaža Berločnika, se udeležuje 68 odstotkov delničarjev. Zapletlo se je že pri prvi točki. Družba Vizija holding poslovneža Daria Južne je namreč predlagala, da skupščino namesto odvetnika Uroša Ilića vodi odvetnik Matej Erjavec. »Gre zgolj za higieno,« je pojasnil predlagatelj, ki meni, da je bolje, da skupščino vodi bolj nevtralen odvetnik. Po težavah z glasovalnimi napravami so delničarji predlog zavrnili. 



Sledila sta dva nasprotna predloga k tretji točki dnevnega reda. Nasprotni predlog sta dala tako prvotni predlagatelj Dari Južna kot tudi predsednik uprave SDH Gabrijel Škof.

»V danih okoliščinah je nadzorni svet Petrola odzval strokovno, neodvisno, pošteno, na podlagi gradiv, brez kakršnikoli pritiskov in v dobro družbi,« je povedal predsednik nadzornega sveta družbe Sašo Berger. Predstavil je razloge za sporazumni razhod z nekdanjo upravo družbe. Povedal je, da so nadzorniki izgubili zaupanje v upravo, kar bi lahko škodilo družbi in delničarjem. Poudaril je, da so odločali soglasno in brez pritiskov. Berločnikovi upravi je očital nepopolnost gradiv, neskrbnost, nestrokovnost in malomarnost. 

Berger je dejal, da je uprava nadzornikom predlagala naložbe in zadolžitev, ki bi predstavljale velik odklon od sprejete strategije. Predlagani obseg naložb je bil dvakrat višji od sprva predvidenih 521 milijonov. Uprava po Bergerjevih besedah predvidela za 900 milijonov evrov zadolžitev, od tega za 150 milijonov evrov podrejenega dolga. Berger je pojasnil, da so v izračunih uprave nastale večstomilijonske napake, ki jih je priznala tudi uprava. Nadzorniki so izračunali, da je predvideni neto dolg za dobrih 300 milijonov evrov višji in da bi zaradi te napake potrebovali 178 milijonov evrov več dolga. Poleg tega naj bi naložbe po besedah prvega nadzornika prinašale premajhen donos: Dodatnih 400 milijonov evrov naj bi prineslo le 17-odstotno povečanje EBITDA oziroma 39 milijonov evrov. Dodal je, da so bili tudi obremenitveni testi družbe premalo konzervativni.
 

Na skupščini naj bi delničarji razčiščevali tudi predčasni odhod prejšnje uprave Tomaža Berločnika. FOTO: Blaž Samec/Delo

Berločnik priznal napake pri izračunih

Nadzorni svet se je po Bergerjevih besedah za sporazumni razhod odločil zaradi dolgotrajnosti sodnih postopkov in škode za družbo v primeru krivde razrešitve. 

Nekdanji predsednik uprave Petrola Tomaž Berločnik je povedal, da so bili ves čas prepričani, da je razvojna strategija družbe pravilna, kar dokazujejo rezultati. Dodal je, da so razhajanja, o katerih je govoril Berger, predstavljala dobro priložnost za dodaten preskok. Zavrnil je navedbe, da so hoteli družbo dodatno zadolžiti in da so bila gradiva nestrokovna. Priznal je napake glede izračunov, ki pa da družbi niso povzročili škode.

Čeprav so tudi drugi delničarji hvalili delo prejšnje uprave, se ji je v bran kot edini postavil delničar Žiga Vavpotič. Ta je menil, da je uprava pokazala, da zna transformirati družbo. »Ali je prav, da nadzorniki sesujejo upravo, potem pa sedejo vanjo?« se je vprašal. Dodal je, da se zatira vse, ki štrlijo iz povprečja, in požel aplavz. 

Revizija preteklih poslov

Delničarji medtem razpravljajo o zadnji točki, ki sta jo kot dodatno predlagali družbi Daria Južne in se nananša na revizijo preteklih poslov nekdanje uprave. Južna je tej očital stroškovno neučinkovitost Petrola, ker da stroški rastejo hitreje  kot osmati poslovni izid. »Pričakujem vsaj petodstotni donos investicij,« je dejal.




Južna je odstopil od prvotnega predloga, da bi posebno revizijo izvedli za vse posle za preteklih pet let glede naložb, prevzemov, prodaj, sponzorstev in donacij nad milijon evrov. Zdaj predlaga pregled 30 poslov in za revizorja BDO revizijo namesto KMPG. SDH je za revizorja predlagal Deloitte, čemur pa Južna nasprotuje, češ da ima Luka Vesnaver​ iz Deloitta konflikt interesov.

Dogovor SDH in Južne

Skupščina Petrola je bila nato prekinjena za deset minut.

Dari Južna se je s predstavniki SDH med odmorom dogovoril o poenotenju nasprotnega predloga. Vsebina revizije je takšna, kot jo predlaga SDH, izvede pa jo BDO. Del stroškov krije Vizija holding. To pomeni, da bo BDO v posebni reviziji v osmih mesecih z vidika skrbnosti in vestnosti pregledal skupno 30 poslov nekdanje uprave pri pridobivanju in prodaji naložb, investicijah (razen energetskih obnov) in sponzorstvu. Predsednik uprave SDH, ki upravlja tretjino Petrola, Gabrijel Škof je povedal, da glede na javne informacij in slišano na skupščini obstaja vzrok za upravičene domneve, da je pri določenih poslih prišlo do nepravilnosti.

Skupščina je končana.

Revizija bo pokazala svoje in takrat bomo vsi več vedeli, je po skupščini povedal Škof. Po njegovih besedah je nadzorni svet Petrola ravnal pravilno in ima za zdaj še zaupanje SDH.
 

Pričakovanja pred skupščino

Predlog skupščinskega sklepa je, da se delničarji seznanijo s podrobnejšo informacijo o vzrokih za predčasno prenehanje mandatov predsednika in dveh članov uprave družbe Petrol s poudarkom na razlogih, vzrokih in posledicah predčasnega prenehanja navedenih mandatov ter bistvenih sestavinah sporazuma o predčasnem prenehanju mandatov, sklenjenega med donedavno upravo, v kateri so bili predsednik Tomaž Berločnik, Rok Vodnik in Igor Stebernak, in nadzornim svetom podjetja.

Vodenje Petrolove uprave je sicer po predčasnem odhodu do imenovanja nove uprave prevzela donedavna prva nadzornica Nada Drobne Popović, ki v tem času ne opravlja funkcije nadzornice. V upravo so nadzorniki imenovali tudi direktorico za strateško obvladovanje stroškov v Petrolu Danijelo Ribarič Selaković. V upravi pri tem ostaja delavska direktorica Ika Krevzel Panić.

Kako posluje Petrol

Skupina Petrol je v prvih devetih mesecih letos dosegla 78,2 milijona evrov čistega dobička, kar je 14 odstotkov več kot v istem obdobju lani. Potem ko je Petrolov dobiček še ob polletju zaradi vpliva izvedenih finančnih instrumentov zaostajal za lanskim, se je, kot kaže, v tretjem četrtletju zgodil obrat tudi v tem delu.

Izguba iz financiranja Petrola sicer znaša 24 milijonov evrov, lani v tem času pa je znašala le dobra dva milijona evrov, a kar 18 milijonov evrov negativnega učinka je nastalo v prvih šestih mesecih. Prihodki trgovca z energenti so se povzpeli za sedem odstotkov in znašajo 4,19 milijarde evrov. Nanje sicer močno vplivajo cene nafte oziroma naftnih derivatov.