Rast prihodkov nekoliko višja od rasti stroškov

Spar Slovenija je v lanskem poslovnem letu ob 1,064 milijarde evrov prometa bruto dosegel 17 milijonov evrov dobička. To pove vse o tem, kako nizko profitabilna in visoko konkurenčna je dejavnost trgovine, je ob predstavitvi poslovnih rezultatov za leto 2022 povedal glavni izvršni direktor podjetja David Kovačič.

Kljub energetski krizi, inflaciji in izzivom pri preskrbi z nekaterimi živili je Spar Slovenija poslovno leto zaključil skladno s poslovnimi cilji. Podjetje z več kot 5100 zaposlenimi je lani ustvarilo 10,8 odstotka več prometa kot leto pred tem, zaznali so 14 odstotkov več nakupov in vsak dan postregli v povprečju 180.000 kupcev v 112 poslovalnicah ter devetih restavracijah po državi in v spletni trgovini. Tržni delež so povečali za 0,6 odstotne točke, tako da Spar zdaj obvladuje 22,8 odstotka trga v panogi.

»Na razmere v letu, ki ga je zaznamovala vojna v Ukrajini, smo se odzvali s strategijo, s katero smo kljub splošni rasti cen kupcem nudili izdelke po dostopnih cenah ter ohranili položaj ugodnega trgovca,« so pojasnili. To pa je vplivalo na maržo, ki se je ob rasti stroškov poslovanja za nekaj manj kot desetino – kar je nekoliko manj, kot so se jim povečali prihodki –, zmanjšala na 26,7 odstotka.

»Marža ni enako zaslužek,« je ob tem poudaril Uroš Lozej, direktor nabave v Sparu Slovenija, ki pravi, da v Sloveniji nanjo marsikdo gleda napačno. Trgovina je po njegovih besedah delovno intenzivna panoga, stroški, ki jih ima z logistiko, elektriko, obratovalnimi stroški in stroški plač – te so v družbi lani v povprečju povečali za desetino, s čimer povprečna bruto plača znaša 1582 evrov, kar je osem odstotkov nad povprečjem v panogi – se poravnavajo prav iz marže. Kot je še poudaril Lozej, je trgovina pri nas zelo konsolidirana panoga, na primeru izdelkov je pokazal, da podjetje včasih izdelke prodaja tudi z izgubo. Posebej je izpostavil sveže meso, po katerem kupci posegajo predvsem, ko je v akciji, oziroma ga lahko kupijo z drugo obliko popusta, tudi sicer pa se pod črto manj kot polovico izdelkov proda po rednih cenah.

Dolgoročna partnerstva s slovenskimi dobavitelji

V strategiji posebno pozornost namenjajo negovanju dolgoročnih partnerstev s slovenskimi dobavitelji, ki jih je več kot 600. Lani so povečali odkup slovenskih pridelkov in izdelkov, delež slovenskih dobaviteljev v Sparu je zdaj več kot 70-odstoten. Kot pravijo, so kot prvi slovenski trgovec v postrežno ponudbo mesa uvrstili lokalno govedino in svinjino ter piščančje meso višjih standardov kakovosti.

Kovačič se je dotaknil še v javnosti pogosto slišane primerjave med domnevno dragimi trgovci v Sloveniji in cenami v Italiji. Kot je dejal, je analiza cen 900 izdelkov pokazala, da so redne cene pri nas v povprečju vendarle malo nižje, pri čemer so prepoznali velike razlike predvsem pri surovih in pekovskih izdelkih ter pri sadju in zelenjavi. Predvsem po teh izdelkih naj bi posegali kupci iz Italije, ki v novogoriškem Intersparu predstavljajo od 20 do 30 odstotkov kupcev.

Ob vseh izzivih, s katerimi se bomo po pričakovanjih v prihodnosti srečevali, in med katerimi bo po Kovačičevem prepričanju permanentna kriza v prehranski verigi, v podjetju morajo skrbeti za nenehne izboljšave, to, da so prva izbira po mnenju potrošnikov, pa jih ne sme ustaviti. Pozornost še naprej želijo usmerjati tudi na odprtost dobavne verige ter na trajnostni razvoj. Med ključnimi investicijami sta povečanje logističnega središča v Ljubljani, ki ga bodo začeli graditi predvidoma naslednje leto, povečali pa bodo tudi poslovno stavbo.