Inflacija se je decembra znižala na 4,2 odstotka

Inflacija se zadnje mesece končno umirja. V decembru je letna rast cen življenjskih potrebščin znašala 4,2 odstotka, kar je manj kot novembra (4,9 odstotka). V zadnjem letu se je tako inflacija več kot prepolovila - decembra lani je znašala 10,3 odstotka - in je zdaj najnižja po oktobru 2021, izhaja iz najnovejših podatkov državnega statističnega urada (Surs).

Na letni ravni so se hrana in brezalkoholne pijače podražile za 4,6 odstotka, rekreacija in kultura za 6,3 odstotka, alkoholne pijače in tobak so bili dražji za 9,4 odstotka, izdatki v zdravstvu za 8,5 odstotka in cene v restavracijah in hotelih za 7,9 odstotka.

V decembru so se, tako kot že mesec prej, cene na mesečni ravni v povprečju znižale, predvsem zaradi pocenitev naftnih derivatov (dizelskega goriva za osem odstotkov, tekočih goriv za 7,6 in bencina za 5,3 odstotka). »Ponovitev mesečne deflacije smo sicer nazadnje doživeli v decembru 2020, v prvemu letu pandemije. Mesečno znižanje cen v višini pol odstotka nas ni presenetilo (naša ocena je bila: -0,4 odstotka), potem, ko smo bili v decembru priča visoki pocenitvi cen naftnih derivatov na mednarodnih trgih in so bile presenetljivo znižane tudi trošarine na naftne derivate ter marže v maloprodaji. Med posameznimi kategorijami pa so nas presenetile podražitve v zdravstvu (za 2,9 odstotka; verjetno zdravila), pozitivno pa so presenetile pocenitve v kategoriji rekreacija in kultura (-1,1 odstotka) ter alkoholne pijače in tobak (-0,7 odstotka),« podatke statistike komentira glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc.

Inflacijske napovedi za 2024

Zaradi visoke rasti cen v večini letošnjega leta je sicer povprečna letna inflacija v 2023 precej visoka, 7,4-odstotna. Kakšna pa je v luči zdajšnjih podatkov in trendov napoved inflacije za prihodnje leto? Ivanc: »Naše osnovno izhodišče so ponovno nekoliko višje cene naftnih derivatov v prihodnjih mesecih, sicer pa povprečno inflacijo v 2023 vidimo pri 3,1 odstotka. Povprečna rast cen naj bi bila po naši oceni najvišja v kategoriji alkoholnih pijač in tobaka ter zdravstva (za sedem do osem odstotkov), visoka naj bi bila še pri izobraževanju ter restavracijah in hotelih (nad šest odstotkov), na kar naj bi predvsem vplivali rastoči stroški dela, v povezavi z rastjo plač in tesnostjo trga dela. Pri cenah hrane in energentih pa pričakujemo umirjeno inflacijo, v povprečju med dvema in tremi odstotki.«

Tudi decembrske projekcije skupine Consensus napovedujejo, da se bo v Sloveniji letna rast cen življenjskih potrebščin v 2024 postopoma zniževala. Do septembra prihodnje leto naj bi inflacija medletno upadla na 2,8 odstotka, v povprečju prihodnjega leta pa naj bi njihovi oceni znašala 3,5 odstotka. Na Umarju so sicer za prihodnje leto nazadnje napovedali 3,9-odstotno, v Banki Slovenije pa trioodstotno povprečno inflacijo.

In katera so glavna geopolitična in druga tveganja za višjo inflacijo v prihodnjem letu? »Gibanje plač oziroma stroški dela bodo najpomembnejše vplivali na rast cen v 2024, povsem ne moremo odpisati tudi cen naftnih derivatov. Pogodbe na terminskih trgih sicer ta tveganje trenutno ne odražajo, vendar so to trgi, kjer se lahko situacija spremeni v nekaj minutah, ker je povpraševanje precej neelastično. Bližnji vzhod je najpomembnejši faktor tveganja pri inflaciji tako za območje evra kot za Slovenijo,« ocenjuje Ivanc.

Podatek bo služil plačnim usklajevanjem

Velja opozoriti, da se bo decembrska 4,2-odstotna letna inflacija prihodnje leto upoštevala tudi pri uskladitvi vrednosti plačnih razredov v javnem sektorju in pri usklajevanju socialnih transferjev. Omenjena decembrska številka je sicer nekaj nižja od jesenske medletne inflacijske napovedi Umarja za letos (5,4 odstotka). Medletna stopnja inflacije, merjena po evropsko primerljivi metodologiji HICP, je bila sicer v decembru še nekaj nižja, 3,8-odstotna.