Banka Slovenije v prihodnje pričakuje višjo rast in nižjo inflacijo

Banke Slovenije je v primerjavi s svojo zadnjo, junijsko napovedjo – ob umirjanju mednarodne menjave in potrošnje prebivalstva – znižala napoved letošnje gospodarske rasti z dveh na 1,3-odstotka, hkrati pa je znižala tudi projekcijo povprečne letošnje inflacije s 7,5 na 7,2 odstotka. V makroekonomskih napovedih za prihodnja tri leta pa zdaj predvidevajo zmerno zvišanje gospodarske rasti in postopno znižanje inflacije, ki pa bo še vedno ostala višja od ciljnih dveh odstotkov.

»Z nadaljnjim nižanjem inflacije, rastjo realnih dohodkov prebivalstva ter postopnim okrevanjem izvoznega povpraševanja pričakujemo, da se bo rast ponovno postopoma okrepila, in sicer na 2,2 odstotka v 2024, na 2,3 odstotka v 2025 in na 2,5 odstotka v 2026. Načrtovane stopnje rasti so za odstotno točko višje od povprečja evrskega območja,« ocenjuje namestnica guvernerja Banke Slovenije Tina Žumer. Gospodarska rast evrskega območja se po predvidevanjih evrosistema z letošnjih 0,6 odstotka zvišala na en odstotek v 2024, ter na 1,6 oziroma 1,5 odstotka v letih 2025 in 2026.

Inflacija postopoma in neenakomerno navzdol

Z zmernejšo gospodarsko rastjo se znižuje tudi inflacija, ki pa bo v Sloveniji ostala nad dvoodstotnim ciljem. Z letošnjih dobrih sedem odstotkov naj bi se povprečna stopnja rasti cen v prihodnjem letu znižala na tri odstotke, v 2025 naj bi znašala 3,1 odstotka, v 2026 pa naj bi se spustila na 2,1 odstotka. Inflacija naj bi se po oceni centralnobančnih analitikov v prihodnje spuščala postopoma in neenakomerno, in sicer zaradi spremenljivih učinkov vladnih ukrepov.

Hitrejše zniževanje inflacije pri nas bodo na srednji rok omejevali zlasti stroški dela, kar bo ohranjalo povišano zlasti storitveno inflacijo. Posledično bo inflacija pri nas višja od povprečja evrskega območja. Tudi v slednjem se bo rast življenjskih stroškov postopoma zniževala: v prihodnjem letu naj bi se spustila na 3,1 odstotka, nato pa na 2,2 in dva odstotka v letih 2025 in 2026.

Slovenija naj bi v prihodnje rasla hitreje od povprečja evrskega območja, razlogi za to pa bodo višja rast razpoložljivega dohodka ob sicer robustnem trgu dela, velik delež privarčevanih sredstev in boljša neto finančna pozicija, pojasnjuje direktorica analitsko-raziskovalnega centra BS Arjana Brezigar Masten. Tekoče ohlajanje gospodarske rasti je letos izhajalo iz nižje zasebne potrošnje in nižje mednarodne menjave, v letih 2024-26 pa se bosta trošenje gospodinjstev in izvoz znova okrepila in spet prispevala k višji gospodarski rasti. Visoka bo tudi državna potrošnja, ki bo zaznamovana s preoblikovanjem dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in postopnim uvajanjem sistema dolgotrajne oskrbe.

Prihodnje leto je pričakovati tudi pozitiven učinek zalog, Nasprotno pa je z investicijami, ki so letos ohranjale gospodarsko rast, v prihodnjih treh letih pa bodo nižje, predvsem zaradi nižje naložbene aktivnosti države ob prehodu na novo večletno evropsko finančno perspektivo, kjer se sredstva praviloma črpajo na koncu obdobja. Bo pa raven investicij ostala visoka, tudi zaradi naložb v obnovo gospodarstva po poplavah. V obdobju do leta 2026 bo rast BDP stabilna, a nekoliko nižja od dolgoročnejšega potenciala.

Rast plač naj bi ostala visoka

Rast zaposlenosti se bo na tesnem trgu dela v prihodnje upočasnila, zlasti v predelovalnih dejavnostih, a v BS ob tem ne pričakujejo zvišanja stopnje brezposelnosti. Na drugi strani pa napovedujejo, da bo rast plač ostala visoka in bo presegala rast produktivnosti. Letos bo tako rast zaposlenosti znašala 1,2 odstotka, v obdobju 2024–2026 pa se bo ustalila pri 0,5 odstotka. Nominalna rast plač bo letos dosegla 11,5 odstotka, v povprečju preostalega napovednega obdobja pa bo kljub postopnemu umirjanju presegala 5 odstotkov.

Napoved spremljajo različna tveganja, ki so pri inflaciji še vedno rahlo usmerjena navzgor, medtem ko so pri gospodarski aktivnosti bolj uravnotežena. Predvsem visoka rast plač, ki je v Sloveniji ena najvišjih v evrskem območju, bi ob šibkejši rasti produktivnosti od predvidene lahko vodila v močnejši prenos v končne cene. To bi se odrazilo v stroškovnih pritiskih na proizvodnjo in izgubljanju izvozne konkurenčnosti gospodarstva, še opozarjajo v Banki Slovenije.