Rast cen nepremičnin letos še pospešila

Promet z nepremičninami se je v letu 2021 zmanjševal do februarja. Do takrat je namreč veljala prepoved opravljanja terenskih ogledov nepremičnin, umiku prepovedi pa je sledil skok števila transakcij z nepremičninami. Aprila je število transakcij bilo že na približno enaki ravni kot v letu pred epidemijo, rast cen stanovanjskih nepremičnin pa je letos še pospešila.



Medtem ko je trg nepremičnin v letu 2020 povsem zaznamovala epidemija covida-19, so se razmere zdaj že vrnile na stare tirnice, ugotavlja geodetski urad (Gurs). Na predkrizno raven so se vrnile tudi cene najema, izjema so zgolj cene najema hiš, ki rastejo počasneje kot drugi segmenti nepremičnin.

Obseg trgovanja z nepremičninami je bil lani v Sloveniji manjši, obenem pa so cene še naprej rasle, pišejo državni geodeti: »Število realiziranih transakcij s stanovanji v večstanovanjskih stavbah in stanovanjskimi hišami se je lani v primerjavi z 'normalnim' letom 2019 na ravni države zmanjšalo za 17 odstotkov, število transakcij s poslovnimi nepremičninami oziroma pisarnami in lokali pa za kar 30 odstotkov. Zmanjšanje števila transakcij s stanovanjskimi nepremičninami je bilo skoraj izključno posledica omejevalnih ukrepov države za zajezitev epidemije, ki so večino časa omejevali tudi normalno poslovanje z nepremičninami. Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah se v času epidemije namreč ni zmanjšalo. Večji padec števila transakcij s poslovnimi nepremičninami pa kaže, da se je zaradi negotovosti poslovnih subjektov glede gospodarskih posledic epidemije zmanjšalo povpraševanje po poslovnih nepremičninah,« lanske dogodke razlaga Gurs.
 

Epidemija ni vplivala na povpraševanje in ponudbo

Na ravni države je lani za 12 odstotkov upadlo skupno število transakcij kmetijskih in gozdnih zemljišč, medtem ko se je število transakcij z zazidljivimi zemljišči lani celo povečalo za štiri odstotke. Zadnje je v prvi vrsti posledica večjega povpraševanja po zemljiščih za gradnjo družinskih hiš, kar na geodetski upravi pripisujejo visokim cenam stanovanj v večjih mestih in zato povečanim selitvam ljudi na obrobje oziroma v okolico teh. Ob družinskih se je povpraševanje povečalo tudi po stanovanjskih hišah.



Povpraševanje in ponudba stanovanjskih nepremičnin sta ostala skorajda nespremenjena, epidemija pa tako na cene ni imela občutnega vpliva. Povpraševanje po stanovanjskih nepremičninah je ostalo visoko, hkrati pa je ponudba še naprej nizka in zaostaja za povpraševanjem. Cene so tudi lani temu primerno rasle, še posebej v urbanih središčih in na turistično zanimivih območjih, kjer povpraševanje izrazito presega ponudbo.

Na rast cen vplivajo tudi zgodovinsko nizke obrestne mere in veliki prihranki prebivalstva, so jasni na geodetski upravi, kjer dodajajo: »Nizke obrestne mere spodbujajo tako nakupe nepremičnin za lastno uporabo kot naložbene nakupe in investicije v gradnjo novih stanovanj za tržno prodajo.«
 

Zvišanje cen za tri do štiri odstotke

Cene stanovanjskih nepremičnin in zemljišč za njihovo gradnjo so se lani zvišale za tri do štiri odstotke, v primerjavi z letom prej. Rasti cen je bila deležna tako rekoč vsa država, a vendar je epidemija verjetno nekoliko umirila rast. Rast se sicer nadaljuje tudi letos, na rast cen stanovanjskih nepremičnin pa vpliva tudi rast cen gradbenega materiala.

Primat najdražjih nepremičnin v Sloveniji ima prestolnica, sledita gorenjska in slovenska obala, predvsem turistični kraji. Cene ostajajo na visoki ravni tudi v okolici Ljubljane in v Kranju, še piše Gurs. Na omenjenih področjih so zadnjih pet let cene nepremičnin rasle najhitreje v državi, od tega odstopa le obalni pas, kjer rast cen ni bila med največjimi.