Rast BDP lani najvišja v obalno-kraški in gorenjski regiji

Bruto domači proizvod (BDP), ki se je lani na nacionalni ravni nominalno okrepil za 9,1 odstotka, realno pa za 2,5 odstotka, je z regionalnega vidika najhitreje rasel v obalno-kraški in gorenjski regiji, najpočasneje pa v jugovzhodni Sloveniji in Posavju. Med regijami so še vedno občutne razlike v razvitosti, ki pa so se lani nekoliko zmanjšale.

BDP v 2022 je po letni oceni statističnega urada ocenjen na 57,04 milijarde evrov. Na kohezijsko regijo Vzhodna Slovenija je odpadlo 24,17 milijarde evrov, na Zahodno Slovenijo pa nekaj nad 32,86 milijarde evrov, je ta teden objavil statistični urad.

Od statističnih regij je še naprej izrazito izstopala osrednjeslovenska regija, kjer so ustvarili 21,93 milijarde evrov BDP, v vseh ostalih regijah so številke bistveno nižje. Še najbližje sta bili podravska (7,23 milijarde evrov) in savinjska regija (6,20 milijarde evrov).

Najbolj je medtem BDP zrasel v obalno-kraški regiji (za 6,8 odstotka na 3,09 milijarde evrov), sledili sta gorenjska (za 15,0 odstotka na skoraj pet milijard evrov) in goriška (za 10,2 odstotka na 2,85 milijarde evrov).

Najnižjo rast pa so statistiki zaznali v posavski regiji (rast za vsega 0,1 odstotka na 1,60 milijarde evrov), sledila je jugovzhodna Slovenija (za 6,4 odstotka na 3,71 milijarde evrov).

BDP na prebivalca 27.000 evrov

Osrednjeslovenska regija kot najbolj razvito območje v državi je lani ustvarila 38,4 odstotka skupne bruto dodane vrednosti. Sledili sta podravska z 12,7 odstotka in savinjska z 10,9 odstotka. Preostalih devet statističnih regij je ustvarilo precej manj, in sicer od 1,5 do 8,8 odstotka skupne bruto dodane vrednosti v državi.

BDP na prebivalca je lani na nacionalni ravni dosegel 27.040 evrov, regionalne razvojne razlike po tem kazalniku pa ostajajo precejšnje. Že samo med Vzhodno in Zahodno Slovenijo je razlika očitna. V prvi je BDP na prebivalca dosegel 21.879 evrov ali skoraj 81 odstotkov slovenskega povprečja, v drugi pa 32.716 evrov ali 121 odstotkov povprečja.

BDP na prebivalca po statističnih regijah je znašal od nekaj manj kot 54 odstotkov slovenskega povprečja v zasavski regiji do blizu 146 odstotkov v osrednjeslovenski regiji. Razlika med najuspešnejšo in najmanj uspešno regijo je tako znašala 91,7 odstotne točke in bila tako vendarle nižja kot v 2021, ko je dosegla 93,6 odstotne točke.

BDP na prebivalca v najbolj razviti osrednjeslovenski regiji je dosegel 39.367 evrov, kar je bilo 2,7-krat toliko kot v zasavski regiji (14.563 evrov). Na dnu lestvice sta bili poleg Zasavja še pomurska regija (18.534 evrov ali 68,5 odstotka povprečja) in primorsko-notranjska regija (18.783 evrov ali 69,5 odstotka povprečja).

Z izjemo osrednjeslovenske regije medtem nobena druga ni presegala slovenskega povprečja. Še najbližje sta mu bili obalno-kraška regija (26.074 evrov ali nekaj več kot 96 odstotkov povprečja) in jugovzhodna Slovenija (25.323 evrov ali skoraj 94 odstotkov povprečja).

Precej manjše so bile razlike po BDP na zaposlenega. Najnižji je bil v pomurski regiji, kjer je obsegal 45.721 evrov ali blizu 87 odstotkov slovenskega povprečja, ki je dosegel 52.674 evrov, najvišji pa v osrednjeslovenski regiji, kjer je znašal 58.351 evrov oz. skoraj 111 odstotkov slovenskega povprečja. Razlika je tako obsegala le 24 odstotnih točk in je bila prav tako nižja kot v 2021 (25,9 odstotne točke). Bistveno manjša razlika po tem kazalniku je po navedbah statistikov posledica številnih delovnih migracij med statističnimi regijami.