Digitalni evro je nujnost in priložnost

Evropska centralna banka je pri projektu digitalnega evra letos prešla v pripravljalno fazo, odločitev o njegovi uvedbi še ni bila sprejeta. Veliko vprašanj je že bilo odgovorjenih, nekaj pa jih bo še treba razjasniti. Ob tem ne bi smeli pozabiti, da bi bil digitalni evro kot napredna tehnološka rešitev le komplementarno plačilno sredstvo in ne bi v celoti zamenjal gotovine. To je nekaj poudarkov z dogodka Digitalni evro: ko gotovina sreča tehnologijo, ki ga je z razpravo šestih guvernerjev evrskih centralnih bank organizirala Banka Slovenije.

Po mnenju guvernerja BS Boštjana Vasleta je digitalizacija denarja nujnost in hkrati priložnost. Centralnobančni denar je zdaj ljudem dosegljiv le v obliki gotovine, v digitalni dobi pa želijo centralne banke ponuditi svoj denar tudi v digitalni obliki. Vzorec, da se plačuje z gotovino, se menja, dodaten pospešek je brezgotovinskim plačilom dala pandemija. Digitalni evro predvideva tudi plačila brez spletne povezave, hkrati moramo biti pri uvajanju digitalnega evra ostati realistični.

Kar zadeva časovnico, bo svet ECB oktobra 2025 ponovno razpravljal o nadaljevanju projekta. Gremo korak za korakom, dokončna odločitev še ni sprejeta, je povedal Simon Anko iz Banke Slovenije. Morebitna uvedba digitalnega evra bi seveda v celoti temeljila na zakonodajnem procesu, na predlog evropske komisije in s potrditvijo v evropskem parlamentu.

Digitalni evro bi zagotavljal vse lastnosti gotovine

Kar zadeva uporabo, naj bi digitalni evro uporabnikom zagotavljal vse lastnosti gotovine. Te pa so enostavnost uporabe, brezplačnost običajne uporabe, zasebnost, možnost plačevanja kjerkoli, in to 24/7. Bil bi javni denar, terjatev do centralne banke, zato naj bi bil za uporabnike brez tveganja, tako kot je zdaj gotovina. Uporabljali bi ga lahko vsi, tako kot zdaj gotovino. A ljudi ne bo nihče silil, da ga uporabljajo, zato bo moral biti privlačen. Najbolj primeren način uporabe bi bila aplikacija na pametnem telefonu, predvidene pa so tudi drugačne rešitve, recimo s pomočjo kartice.

Digitalni evro naj bil za osnovno uporabo brezplačen, za zdaj pa se predvidevajo omejitve glede obsega lastništva, tudi zaradi pomislekov, povezanih s pranjem denarja in umikom depozitov v bankah. Po nekaterih načrtih naj bi bil obseg transakcij omejen na nekaj tisoč evrov.

Zdaj o uvedbi digitalne valute razmišlja kar 130 centralnih bank iz držav, ki skupaj ustvarjajo približno 98 odstotkov svetovnega BDP, nekatere, kot denimo Bahami, so jo že uvedle. ECB je prišla najdlje pri pripravi digitalnega evra. Prizadevamo si za panevropsko rešitev z vrhunsko tehnologijo, da bi podprli našo konkurenčnost v svetovnih plačilnih sistemih. Radi bi se približali zahtevam mladih generacij, je povedal slovaški guverner Peter Kažimir. Kot pravi, je previden optimist, da smo ljudem zmožni razložiti, da z digitalnim denarjem ne bosta ogrožena njihova zasebnost in finančna stabilnost.

Uvedba digitalnega evra sicer pri nekaterih vzbuja varnostne pomisleke, po mnenju hrvaškega guvernerja Borisa Vujčića pa bi, kar zadeva varnost in zasebnost podatkov. pravzaprav pomenil premik na bolje. Ljudje bi namreč svoja plačila zaupali centralnim bankam, torej javnim institucijam, te pa so vsaj toliko zavezane varnosti in zasebnosti podatkov, kot so zasebne družbe, ki zdaj opravljajo plačilni promet.

Poleg tega bi digitalni evro lahko izboljšal tudi skupni evropski trg in okrepil evropsko neodvisnost. Zdaj je namreč kar 70 odstotkov plačil s plačilnimi karticami opravljenih preko neevropskih družb, preko le nekaj velikih igralcev. Neodvisnost je tako pomembna kot hrana ali energija. Zato je to korak k v pravo smer, je pojasnil litovski guverner Gediminas Šimkus..