Prve ocene gospodarskega ohlajanja v tretjem četrtletju

Ob precej znakih gospodarskega ohlajanja v evrskem območju je v tretjem četrtletju »pričakovati stagnacijo slovenskega gospodarstva na četrtletni ravni. To pomeni realno nespremenjen realni BDP glede na drugo četrtletje ali pa relativno majhno spremembo (padec ali rast do 0,2 odstotka),« predvideva glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc. Sprememba bo po njegovem močno odvisna tudi od gibanja zalog, kar pa je težko napovedati. Uradni podatek o gibanju slovenskega BDP v tretjem četrtletju bo sicer statistični urad objavil prihodnji mesec.

Ne glede na omenjeno upočasnitev pa bo sama medletna gospodarska rast (tretje četrtletje 2022 v primerjavi z enakim obdobjem lani) pri nas zagotovo ostala pozitivna, najverjetneje približno šestodstotna. Približno taka je tudi osrednja ocena GZS za letošnjo celoletno rast, še meni sogovornik.

Analitike GZS je rast industrijske proizvodnje v avgustu sicer pozitivno presenetila, vseeno pa »ocenjujejo, da je industrija materialov že v omenjenem mesecu zmanjševala proizvodnjo, še precej bolj pa v septembru. Prav tako se moramo zavedati, da so podatki za leto 2022 začasni in so lahko kasneje tudi revidirani. To pomeni, da je morda tudi dinamika v zadnjih mesecih (julij in avgust) nekoliko precenjena. Če bi se veleprodajne cene električne energije in zemeljskega plina v Evropi znižale ali pa bi bila rešitev o uvedbi kapice na nivoju EU uspešna, bi se lahko navedena dinamika proizvodnje v tem delu industrije izboljšala. Glede na okoliščine, v katerih smo (hibridna vojna), pa takemu scenariju ne pripisujemo visoke verjetnosti.«

Podatki iz mednarodnega okolja, zlasti iz naše največje gospodarske partnerice Nemčije, kažejo, da se prav tamkajšnje gospodarstvo najhitreje ohlaja ob posledicah energetske krize in vojne v Ukrajini.

»Nemčiji smo nedavno pripisali negativno četrtletno rast v tretjem četrtletju (-0,2 odstotka), prvo oceno pa bo tamkajšnji statistični urad Destatis razkril 28. oktobra. Pričakujemo, da se bodo zelo šibki podatki iz kazalnikov zaupanja (še posebej pri kazalniku zaupanja potrošnikov, delno pri kazalniku zaupanja v predelovalnih in storitvenih dejavnostih) izkazali v BDP-jih držav članic EU predvsem v zadnjem četrtletju 2022 in tudi v prvem četrtletju 2023,« meni Ivanc in dodaja, da to seveda ne pomeni, da katera od članic Unije (poleg Nemčije) ne bo že v tretjem četrtletju beležila padca bruto domačega proizvoda na četrtletni ravni. Vsekakor pa ti padci ne bodo visoki in bodo na četrtletni ravni znašali do 0,5 odstotka.

ECB: Bližamo se slabšemu scenariju

Opozorila o hitrejši gospodarski upočasnitvi sicer te dni prihajajo tudi iz Evropske centralne banke. »Kar smo še septembra imeli za slabši scenarij, je zdaj vse bliže osnovnemu scenariju,« je v intervjuju za litovski časopis povedal podpredsednik ECB Luis de Guindos.

Po osnovnem scenariju bi sicer evrsko gospodarstvo prihodnje leto zraslo za 0,9 odstotka, po slabšem pa bi se skrčilo za skoraj odstotek. Glavni vzroki za trendno poslabšanje gospodarskih predvidevanj so po de Guindosovih besedah energetski šoki, vključno z morebitno popolno prekinitvijo dobav iz Rusije, restriktivnejša monetarna politika in poslabšanje pogojev trgovinske menjave.