Izklicna cena frekvenc za 5G je 69 milijonov evrov

Z objavo razpisa za dodelitev frekvenčnih pasov se je začel proces podelitve težko pričakovanih frekvenc za uvajanje nove mobilne tehnologije 5G. Na Agenciji za komunikacijska omrežja in storitve (Akos) pravijo, da lahko izbor in dražba trajata več mesecev, zaključek dražbe pričakujejo prihodnjo pomlad. Če bi Akos vse frekvence prodal zgolj po izklicnih cenah, bi se v državno blagajno steklo 69 milijonov evrov. Zanimanje zanje poleg operaterjev (Telekoma Slovenije, A1, Telemacha, T2) izražajo tudi tehnološka podjetja, kjer je potencial v razvoju nišnih storitev za proizvodnjo.

Akos je včeraj v uradnem listu objavil razpis z javno dražbo za dodelitev več frekvenčnih pasov za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom. S tem se je uradno začel proces podelitve šestih frekvenčnih pasov, v katerih so tudi pasovi 700 in 3600 MHz ter 26 GHz, ki so namenjeni uvajanju nove mobilne tehnologije 5G. Poleg teh so v razpisu zajeti še drugi frekvenčni pasovi, vsi pa bodo sicer podeljeni tehnološko nevtralno; torej jih bodo kupci lahko uporabili za katero koli mobilno tehnologijo.
 

EU vidi potencial v mobilni telefoniji

Med pripravo razpisa je Akos sodeloval z več deležniki na trgu, zato je prej potekal javni posvet, na katerem so usklajevali interese in pritožbe operaterjev in podjetij s smernicami evropske komisije. Podelitev frekvenčnih pasov je namreč del akcijskega načrta EU, ki si prizadeva za hiter razvoj tega področja. Na posvetu so sodelovala tudi visokotehnološka podjetja, ki vidijo ogromen potencial v tehnologiji 5G. Izklicne cene frekvenčnih pasov je potrdila vlada in so navedene v razpisu. Če bi Akosu uspelo prodati vse frekvence po izklicnih cenah, ki so navedene v razpisu, bi se v državno blagajno steklo 69 milijonov evrov.

Direktorica Akosa Tanja Muha pravi, da ni jasno, kakšne bodo končne cene frekvenc po opravljeni dražbi, vendar pa določeni pasovi pritegujejo zanimanje operaterjev, kar izklicne cene viša. Tanja Muha obenem poudarja, da gre pri dražbi za enkratno plačilo tako imenovane koncesnine, ki jo plača končni imetnik frekvence. Ta nato plačuje frekvenčnino, ki je pravzaprav znesek, iz katerega se financira Akos, celoten izkupiček dražbe pa je usmerjen v državni proračun.
 

Obveznosti operaterjev

Akos poudarja, da v razpisu zasledujejo tri cilje, in sicer: zagotovitev tehnično učinkovite podelitve frekvenčnega spektra, ohranjanje učinkovite konkurence med ponudniki in podeljevanje frekvenc po tržni ceni.



Zastavljene cilje dosegajo z določilom spektralnih kap, ki zagotavljajo frekvenčne pasove vsem zainteresiranim, hkrati pa s tem preprečujejo kopičenje spektra pri posameznih operaterjih. Tovrstne varovalke veljajo tudi ob kasnejših prenosih frekvenc.

Obenem razpis imetnikom frekvenc nalaga obveznosti pokrivanja določenih območij v državi. V splošnem so operaterji zavezani, da v enem letu začnejo uporabljati frekvence in jih ponujati končnim uporabnikom v vsaj enem večjem slovenskem mestu. V petih letih jih bodo morali ponujati že v vsakem večjem mestu. Dodatne obveznosti so navedene za ponudnike, ki že imajo frekvenčni spekter pod 1 GHz. Ti bodo zagotovili pokritost cest in železnic s potniškim prometom. Operaterjem se z namenom boljših storitev za končne uporabnike nalagajo še zahteve glede prenosnih hitrosti.
 

Varnostni in zdravstveni vidik

Kot rok za oddajo ponudb je naveden 1. februar 2021, zatem pa sledita preverjanje razpisnih pogojev in sklep o dražiteljih, pravijo na agenciji. Izbrani na razpisu se bodo udeležili izobraževanja pred digitalno dražbo, ki bo predvidoma potekala marca ali aprila. Čas njenega trajanja je odvisen od števila krogov dražbe, podelitve pa je pričakovati v sredini prihodnjega leta.
Novost v razpisu so obveze glede spoštovanja osnovnih zahtev na področju zagotavljanja varnosti omrežij, kjer se upoštevajo ukrepi za usklajen pristop EU k zagotavljanju varnih omrežij 5G.

Tema, ki sicer ni omenjena v razpisu, je pa vseeno aktualna, je zdravstveni vidik uporabe tehnologije 5G. Akos se od zdravstvenih stališč oddaljuje, saj ni pristojen za izvajanje meritev vpliva omenjene tehnologije na okolje.