Denar naj najde pot tudi na trg kapitala

Slovenci v splošnem še vedno ne prepoznavamo investicijskih skladov kot priložnost za izboljšanje finančnega stanja. Še bolj si bo treba prizadevati za ozaveščanje o možnostih plemenitenja denarja, ki jih ponuja trg, finančne institucije pa pri tem vidijo tudi pomembno vlogo države, ki bi morala izpeljati reforme.

Slaba finančna pismenost vpliva na podpovprečno zanimanje za naložbe v investicijske sklade, a razloge lahko iščemo tudi v strahu pred tveganji, pomanjkanju zaupanja v finančne trge, pomanjkanju informacij o investicijskih skladih ter pomanjkanju časa za sledenje in upravljanje naložb, našteva Damjan Kurnik, višji skrbnik področja prodaje v Triglav Skladih.

»Kot ponudnik lahko prispevamo k reševanju teh izzivov z izobraževanjem in ozaveščanjem javnosti o prednostih in tveganjih investiranja, zagotavljanjem jasnih in razumljivih informacij o naših investicijskih skladih ter ponujanjem storitev upravljanja premoženja, kjer strokovnjaki skrbijo za naložbe namesto strank,« je dejal. Ponudniki lahko prispevajo k izobraževanju ljudi o finančnih produktih na splošno in jim pomagajo izbrati ustrezne glede na njihove potrebe in cilje, pomembno pa je tudi svetovanje o tveganjih in možnih donosih.

Vloga države

Država na drugi strani lahko spodbuja finančno pismenost z vključevanjem finančne vzgoje v šolski sistem in s subvencioniranjem izobraževanj o finančnih produktih udeležencem. Z zakonodajo in politikami pa lahko olajša investiranje državljanov v investicijske sklade. Primer dobre prakse je po besedah Damjana Kurnika avtomatski vstop v varčevanje, ki ga je leta 2000 uvedla Švedska.

Pri vsakem zaposlenem se 2,5 odstotka plače samodejno preusmerja v investicijski sklad, ki si ga izbere, in na ta način varčuje za pokojnino. Vse to bi lahko prispevalo k povečanju ozaveščenosti in zaupanja državljanov v investiranje ter k razvoju bolj urejenega in priložnostnega trga za investiranje, je prepričan Kurnik, ki spomni še, da sredstva v investicijskih skladih prinašajo tudi razvoj države, saj jih družbe za upravljanje lahko z izborom naložb usmerjajo v realni sektor, infrastrukturo, trajnostne naložbe in podobno.

Pri ravnanju z denarjem smo konservativni. Z napako.

Pokojninska reforma, ki jo pričakujemo, je lahko korak na tem področju. »S pravilno zasnovanimi ukrepi in spodbudami lahko ljudem omogočimo boljše razumevanje pomena varčevanja za pokojnino in jih spodbudimo k aktivnejšemu varčevanju v drugem in tretjem pokojninskem stebru,« je poudaril Damjan Kurnik. Spodbujati je treba dolgoročno načrtovanje in disciplinirano varčevanje za pokojnino, izboljšati informiranost o različnih naložbenih možnostih ter o prednostih in tveganjih varčevanja v investicijskih skladih.

Spodbujati je treba dolgoročno načrtovanje in disciplinirano varčevanje za pokojnino, izboljšati informiranost o različnih naložbenih možnostih ter o prednostih in tveganjih varčevanja v investicijskih skladih, pravi Damjan Kurnik. FOTO: Jernej Lasič

Priložnost za to je tudi v drugih reformah in ukrepih, ki spodbujajo boljšo finančno pismenost prebivalstva, kakršni so na primer izobraževalni programi in kampanje, ki ozaveščajo ljudi o pomenu varčevanja, naložb in upravljanja osebnih financ. Varčevanje lahko spodbudijo tudi reforme na področju davčne politike, na primer z ugodnejšimi davčnimi obravnavami za varčevalce v investicijskih skladih ali drugih oblikah dolgoročnega varčevanja.

Delovanje obrestno obrestnega računa

Povprečna stopnja varčevanja v Sloveniji je visoka, vendar zaradi nepoznavanja delovanja kapitalskega trga in slabih preteklih izkušenj, ki so posledica finančne nepismenosti in neupoštevanja načela razpršitve, prihranke kopičimo na bančnih računih in tako prihranki dolgoročno izgubljajo kupno moč, se strinjajo ponudniki investicijskih skladov. Čas je na strani dolgoročnega plemenitenja prihrankov, pravijo v družbi Generali Investments: »V investicijskih skladih deluje princip obrestno obrestnega računa. Poznavanje delovanja obrestno obrestnega računa bi moralo biti del sistemskega finančnega opismenjevanja.«

V SKB banki pojasnjujejo, da ko mladim omenijo varčevanje za pokojnino, odgovorijo, da je to še zelo daleč. »Ne zavedajo se prednosti obrestno obrestnega računa, ki dolgoročno dela čudeže, in že z zelo majhnimi vplačili omogoča velike prihranke. Velika večina vzajemnih skladov omogoča varčevanje že od nekaj deset evrov na mesec, in če se odpovemo nekaj kavicam, morda kakšnemu novemu oblačilu ali obutvi, lahko privarčujemo za lepšo starost – tako z vidika prihrankov kot tudi z vidika trajnosti,« navajajo v banki.

Bremena ne bi smeli prelagati na otroke in vnuke

Tudi na splošno, pravijo, se zelo malo ljudi zavestno odloči za pokojninsko varčevanje, večina teh varčevanj je sklenjenih na račun kolektivnega pokojninskega varčevanja na pobudo delodajalca. Strinjajo se, da bi bila za napredek poleg izobraževanja in predstavljanja pozitivnih (ne samo negativnih) izkušenj in rezultatov pomembna davčna stimulacija. Še vedno večina ljudi ne pozna prednosti skladov življenjskega cikla, ki upoštevajo starost posameznega vlagatelja oziroma čas do upokojitve in temu primerno prilagajajo naložbe.

»Daljše časovno obdobje posamezniku omogoča manjše mesečne obremenitve in prilagajanje portfelja glede na ročnost in tržna tveganja. Za načrt potrebujemo tri sestavine: čas, mesečni znesek in obrestno mero. Na prvi dve lahko pretežno vplivamo sami, donos pa je neposredno povezan s sprejemanjem tveganja. V začetku naložbenega ciklusa lahko sprejemamo višje tveganje in s tem pričakujemo večjo nagrado, bolj kot se približujemo cilju, bolj v ospredje postavljamo omejevanje tržnega tveganja, tudi v zameno za nižji donos,« je pomen dolgoročnega vlaganja predstavil Matjaž Lorenčič, član uprave borznoposredniške hiše Ilirika.

Varčevalni načrti – odskočna deska

Sogovorniki se strinjajo, da so varčevalni načrti lahko prvi korak neizkušenih posameznikov v svet kapitalskih trgov. Saj, kot pravi Damjan Kurnik, omogočajo dostop do različnih naložbenih razredov, kot so delnice, obveznice, nepremičnine, surovine itd., kjer ni potrebno neposredno vlaganje v posamezne vrednostne papirje ali nepremičnine. Omogočajo razpršitev naložb, kar lahko zmanjša tveganje in poveča potencial. Ker jih upravljajo strokovnjaki, to zmanjšuje tveganja za neizkušene vlagatelje.

Varčevalni načrti omogočajo, da z manjšimi mesečnimi vložki v sklade dolgoročno dobro oplemenitimo vložena sredstva: »Vlagatelji se vse prevečkrat ukvarjajo s tem, ali je trenutek za vstop na kapitalske trge optimalen ali ne. S tem odlašajo z investiranjem in izgubljajo pri prihrankih. Najbolj optimalen trenutek je zelo težko ujeti ali pa je bolj vprašanje sreče, zato so mesečna vplačila v sklade oziroma v varčevalne načrte lahko prava izbira. Odpade bojazen, da bi večji znesek vložili ob nepravem trenutku, na primer tik pred (večjo) spremembo.« Ker so vzajemni skladi namenjeni predvsem dolgoročnemu in ciljnemu varčevanju, ima nihajnost na trgih zaradi posameznih dogodkov skozi prizmo daljšega časovnega obdobja manjši vpliv.

Izbor po pogovoru s strokovnjakom

»Ravno zaradi nepoznavanja delovanja kapitalskega trga in zato, ker ljudje nimajo časa vsak dan spremljati delovanja kapitalskih trgov, smo leta 2013 razvili naložbeni načrt z mesečnim vplačevanjem, sestavljen iz več vzajemnih skladov z različnimi naložbenimi politikami,« so pojasnili v družbi za upravljanje Generali Investments. Kam bo posameznik vlagal, določita s finančnim svetovalcem na podlagi pogovora, kjer se izkristalizira profil vlagatelja. Ta se določi glede na to, kolikšna bo doba in kakšen bo namen vlaganja, koliko denarja lahko na mesec namenimo za to, kakšno tveganje smo pripravljeni in sposobni prevzeti.

Običajno je najnižji znesek mesečnega vplačila – izvaja se z direktno bremenitvijo – v izbrane vzajemne sklade ali portfelje skladov v okviru varčevalnega načrta 30 evrov. Zaradi praviloma dolgoročnega varčevanja – sredstva je sicer mogoče tudi dvigniti kadarkoli v celoti ali delno – ponudniki omogočajo ugodnosti pri vstopnih stroških, ki jih je praviloma treba plačati pri klasičnem vlaganju v sklade. V Triglav Skladih na primer obračunavajo polovične vstopne stroške, v SKB banki jih sploh ni.

Kot so še sporočili iz SKB, v okviru varčevalnega načrta v mešane podsklade, ki jih tržijo, omogočajo izpostavljenost dolžniškim in lastniškim finančnim instrumentom ter alternativnim naložbam, stranke pa lahko izbirajo med konservativnim, uravnoteženim in dinamičnim portfeljem. V produktu, ki so ga za redno mesečno vplačevanje oblikovali v Iliriki, so sredstva primarno naložena v indeksni investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi. Naložbena politika je usmerjena v delnice družb iz razvitega sveta. Sklad investira v več kot 1600 različnih delnic, kar je po Lorenčičevih besedah velika razpršenost in odlična osnova za izgradnjo kateregakoli portfelja.