Neomejen dostop | že od 9,99€
Evropska komisija je pod pritiskom Francije pred kratkim priznala pomembnost jedrske energije v razogljičenju evropskega gospodarstva ter jo pri prizadevanjih za dekarbonizacijo energetskega sektorja postavila na isti nivo kot obnovljive vire energije.
Sprememba retorike lahko v prihodnosti privede do dodatnih državnih subvencij, olajšav in investicij na področju jedrske energije ter povečanega povpraševanja po uranu.
Največji proizvajalec uranove rude na svetu je trenutno Kazahstan, država v srednji Aziji, s katero EU že nekaj časa krepi surovinska partnerstva in kjer investicije iz Evropske unije predstavljajo okoli 60 odstotkov vseh tujih investicij.
V deželi neskončne stepe pa domuje podjetje Kazatomprom, največji in najcenejši proizvajalec uranove rude na svetu, ki s svojimi rudniki prispeva okoli 25 odstotkov globalne proizvodnje. Podjetje je v zadnjih letih doživelo visoke dvoštevilčne rasti prihodka, povečevanje dobičkovnih marž ter dvakratno povečanje prostega denarnega toka, vendar delnica od začetka leta 2022 ni imela rasti.
V začetku leta 2022 so se v Kazahstanu začeli izgredi zaradi visokih cen energentov, kar je vplivalo na sentiment vlagateljev, nato je sledila vojna v Ukrajini, zaradi katere so se poslovne vezi z Rusijo postavile pod drobnogled.
Kazatomprom je močno izpostavljen Rusiji skozi poslovanje s podjetjem Rosatom, ki je pomemben člen v verigi jedrske energije. Razpolaga namreč z največjimi kapacitetami za bogatenje urana na svetu, poleg tega je tudi solastnik nekaterih rudnikov urana pod nadzorom Kazatomproma.
Na drugi strani je v lastniški strukturi Kazatomproma tudi 75-odstotni državni lastniški blok. S tem so povezane potencialne težave pri korporativnem upravljanju, saj državni sklad, ki upravlja lastništvo, pogosto neposredno vpliva na poslovne odločitve podjetja.
Državni sklad Kazahstana je na primer pritiskal na Kazatomprom, da proda delež novega rudnika Rosatomu, kar je privedlo do večkratne menjave vodstva. Neposredno poseganje v poslovanje podjetja od kateregakoli delničarja je lahko problematično za preostale deležnike, zato bo treba še nekaj časa počakati, da se prah okoli upravljavskega vidika poleže ter da podjetje predstavi in implementira novo politiko glede ravnanja v primeru konflikta interesov z lastniki.
Trenutno Rosatom še ni pod sankcijami Evropske unije, vendar lahko postane tarča, še posebej če se uran v centrifugah Rosatoma bogati z namenom povečevanja arzenala ruskega jedrskega orožja, kar lahko posledično vpliva na poslovanje podjetja Kazatomprom. Kljub tveganjem in težavam z vodstvom podjetje še naprej izkazuje zdrave temelje in močne izpostavljenosti dekarbonizaciji energetskega sektorja ter predstavlja ključni člen oskrbovalne verige na področju jedrske energije.
Če so tveganja pri podjetju Kazatomprom za nekatere previsoka, potem je lahko bolj zanimivo podjetje iz Kanade Cameco Corporation. Cameco je drugi največji proizvajalec urana na svetu in je manj izpostavljen geopolitičnim tveganjem kot Kazatomprom. Cameco upravlja rudnike urana v Severni Ameriki in Kazahstanu ter je znan po najvišji kakovosti urana na svetu. Podjetje sicer ne uživa tako visokih dobičkovnih marž in rasti prihodkov kot Kazatomprom, vendar je zaradi nižjih tveganj in značilnosti razvitega trga vrednoteno višje.
Hvala, ker berete Delo že 65 let.
Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.
NAROČITEObstoječi naročnik?Prijavite se
Komentarji