Pri nas bodo vodili regionalne dnevne posle z elektriko

Skupina Adex, v kateri ima večji vpliv tudi Eles, čeprav z le desetodstotnim deležem, od konca novembra ne povezuje le slovenske (BSP) in srbske (SEEPEX), ampak tudi madžarsko (HUPX) energetsko borzo. V skupini bo BSP vodila in razvijala dnevne posle z elektriko, v HUPX pa se bodo bolj specializirali za posle dan vnaprej. Prvi predsednik uprave skupine je Anže Predovnik, ki načrtuje, da bo Adex postal regionalna borza elektrike.

V regiji so se že povezali z makedonsko in črnogorsko borzo, v prihodnje naj bi se širili še v Albanijo in BiH, kjer pa borze še ni. Hrvaška se je podala na drugo pot, zdaj pa je, kot pravi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, njena borza Cropex, mrtva. Tudi Slovenija je svojo borzo skoraj izgubila, s širitvijo poslovanja je ta »dostop do transparentnosti v poslih z elektriko« tudi srednjeročno zagotovljen.

V okolju BSP je leta 2011 obseg trgovanja z elektriko dosegel 200 gigavatnih ur (GWh), letos pa bo presegel 14,5 teravatne ure (TWh). To je več, kot znaša poraba v Sloveniji (približno 13 TWh). Borza ima 35 registriranih članov, ki jih je BSP, denimo, pred časom pozvala, naj dajo ponudbe za oskrbo Taluma. Družbe same bi tak nabor ponudnikov, domačih in tujih, težko zbrala, pravi Predovnik.

Anže Predovnik. FOTO: Tomi Lombar/Delo

Na srbski borzi trgujejo s petimi TWh na leto, zato ima največji potencial za rast, tja do 30 TWh. Na madžarski borzi lastnika zamenja za 39 TWh elektrike na leto, kar je trikratna poraba Slovenije. Skupina Adex tako zdaj obvladuje posle s 50 TWh, možnosti razvoja pa so še za 20 do 25 TWh. Evropski borzni trg je začel s 1200 TWh, zdaj pa je na ravni 2300 TWh in kaže izrazit trend rasti.

Prilagojeni zelenemu prehodu

Predovnik pravi, da je izrazit tudi trend odmika od bilateralnih prodajnih dogovorov k borznemu trgovanju. Vsi borzni posli so namreč v dveh dneh poravnani. »Borza ni samo trgovanje, je tudi finančna poravnava,« pravi Predovnik, ki zasluge za preživetje in razvoj BSP pripisuje tako Elesu kot trdni podpori ministrstva za okolje, podnebje in energijo.

Dnevni posli, za katere se bo še bolj specializirala slovenska borzna družba, so po Predovnikovem mnenju najbližji zelenemu prehodu in razpršenim obnovljivim virom energije. Za posle dan vnaprej, avkcije so objavljene vsak dan ob 12. uri, se bodo specializirali Madžari, ki imajo v naboru 93 trgovcev, v skupini Adex pa 40-odstotni delež.

Zelo se povečuje trgovanje znotraj dneva. Sicer je to po količinah elektrike manjši segment trga, vendar je poslov s petimi ali 10 MWh tudi več deset tisoč na dan. BSP ima zdaj 15 zaposlenih, a jih bo za trgovanje na precej širšem trgu potrebovala več. Drug razlog je to, da se evropski trg širi na vzhod in jug, pri čemer želi BSP sodelovati s svojimi dragocenimi izkušnjami.

Borzna cena elektrike ne vpliva na račune. FOTO: Matej Družnik/Delo

Slovenija ima za posle z elektriko izredno dobro geografsko lego, pa tudi povezave z vsemi sosednjimi državami. Tudi zato od vse elektrike, ki pri nas zamenja lastnika, BSP zajame le četrtino. Večina elektrike, nekajkratnik slovenske porabe, še vedno zamenja lastnika v bilateralnih poslih.

Borzna cena nima zveze z računi

Cene elektrike na slovenski borzi so bile za nekatere pokazatelj, da ima Slovenija najvišje cene v Evropi. »To so bila huda zavajanja,« pravi Kumer in dodaja, da smo v tistih dneh, ko so bile cene na borzi najvišje, izvažali elektriko. Kar je dobro. Ko izvažamo elektriko, je zelo dobro, da so cene visoke, ko jo uvažamo, pa je precej bolje, če so nizke, pravi minister. Dodaja, da je trg deloval tudi med krizo. Če bi Slovenija takrat zaprla trg, kot so predlagali nekateri, bi imeli še večje težave, kot smo jih imeli. 

Pojavljajo pa se tudi negativne cene. Leta 2019 jih je bilo 20, letos pa so našteli že 220 takih primerov. To je znak, da se na trg vključuje čedalje več obnovljivih virov. »V določenih sončnih dnevih se sredi dneva pojavijo presežki proizvodnje in negativne cene,« pravi.