Prava pot do blaginje pelje preko spodbud ambicioznih k uspehu

Portorož - Razvojni preboj in ambicija sta glavna tema dvodnevnega managerskega kongresa, ki se je popoldne začel v Portorožu, to pa zato, da ju še bolj spodbudimo, je uvodoma poudaril predsednik Združenja manager Aleksander Zalaznik.
Ideja konsenza se je v slovenskem prostoru razvila v pobudo za družbeni dogovor in razvojni sporazum, v katerem ima vsak deležnik svojo odgovornost.

»Managerji so za to, da dvignejo produktivnost, ni vse v davkih, urediti je treba poslovno okolje in vladavino prava ter zaposlene spodbuditi k vseživljenjskemu učenju, » je poudaril Zalaznik. Po njegovih besedah pot do blaginje ne pozna bližnjic. Prava pot pelje preko spodbujanja ambicioznim k uspehu. Kljub opazni upočasnitvi gospodarske rasti, so le 3 države v drugem četrtletju rastle hitreje od Slovenije. To kaže na visoko sposobnost in zagon slovenskega gospodarstva, ki nam bo prav prišla tudi v primeru krize, pravi Zalaznik in obenem dodaja, da si kljub negotovosti v mednarodnem okolju želi, da nas vodi visoka ambicija še naprej.
 

V ospredje treba postaviti trajnost in digitalizacijo

Slovenija in njeno gospodarstvo se dolgo ni imelo ambicije postaviti na svetovni zemljevid, je pa danes mnogo bolj samozavestno, tako kot naši športniki. »Zato ne vidim nobenega razloga, da slovenska podjetja ne bi mogla poslovati enako dobro ali boljše kot tuja. V ospredje treba postaviti človeški kapital in digitalizacijo,« je še povedal Zalaznik. Edina pot do družbene blaginje je preko uspešnih podjetij, zato mora biti uspešno gospodarstvo naloga vseh deležnikov v družbi. V tekmi z najboljšimi bodo zmagali tisti, ki bodo v ospredje postavili človeški kapital in ključna trenda, katerima smo priča: digitalizacijo in trajnost.
 
Izvršna direktorica ZM Saša Mrak pa je dodala, da se zaradi podnebnih sprememb spreminja tudi poslovanje podjetij. Uspešna podjetja vse več poudarjajo tudi trajnostni razvoj, a dejstvo je, da bomo vsi skupaj – gospodarstvo, družba in države – morali ukrepati hitreje, saj nam zmanjkuje časa za tako neaktivno reševanje podnebnih sprememb. Napovedi o trajnosti so se s koncem lanskega leta po vseh raziskavah, podnebnih protestih in drugem končala z ugotovitvijo – preostalo nam je 12 let,  da se izognemo nekaterim najbolj uničujočim vplivom podnebnih sprememb.



Dobro pri tem je, da se liderji svetovnih podjetij počasi prebujajo, a po raziskavi globalne raziskave ZN Global Compact sicer priznavajo, da lahko trajnost prinese konkurenčno prednost, a jih je le 40 odstotkov opazilo rast prihodkov in le 25 odstotkov zmanjšanje stroškov. Slovenija je po človeškem kapitalu na svetovni špici, je tudi zelena,  ima končno več ambicije za rast in razvoj in priložnosti, ki upam, da jih bomo izkoristili, je še dejala Saša Mrak.

Tudi Združenje Manager je med svojimi člani preverilo, ali zaznavajo gospodarsko ohlajanje: 59 odstotkov anketiranih ni zaznalo upada naročil v 2019, med tistimi, ki so, pa jih je največ, 61 odstotkov, odgovorilo, da je upad do 10-odstoten. Na morebitno krizo so podjetja danes bolje pripravljena kot na prejšnjo, le 15 odstotkov jih je izpostavilo, da ne.
 

Vodenje v času nenehnih sprememb

Jim Hemerling, izvršni direktor in partner v Boston Consulting Group v San Franciscu, je udeležencem kongresa predstavil vodenje v času sprememb, slednje pri preoblikovanju podjetij na prvo mesto postavlja ljudi. Poudaril je, da je za transformacijo v novi digitalni dobi potreben celostni, k človeku usmerjen pristop, ki ga imenuje: glava, srce in roke transformacijskega vodenja. To pomeni, da si predstavljamo prihodnost in se osredotočamo na pomembne mejnike, ki bodo prinesli rezultate. Voditelj mora tudi navdihniti in usposabljati zaposlene, obenem pa mora spretno sočasno izvajati in inovirati poslovanje. Vse te tri elemente je potrebno izvajati sočasno, da dosežemo želene učinke.


 
O tem, kako doseči osebno in profesionalno odličnost, je govorila Tatjana Dragović Andersen, predavateljica o voditeljstvu in raziskovalka na Univerzi v Cambridgeu. Življenje je zapleteno in če so transformacije zapletene, se moramo vprašati, kaj želimo doseči kot transformacijski voditelji. "Kar naprej nekaj delamo, vendar se ob tem vedno manj spomnimo, kaj je voda, kaj sploh smo…včasih smo utrujeni ob koncu dneva. Vsi imamo vloge v življenju, ena pa je univerzalna in to je, da smo ljudje. Če želiš biti holistični voditelj, moraš najprej predvsem biti človek," je med drugim poudarila Tatjana Dragović Andersen, ki pravi, da poznamo mikro, makro in meta dimenzije voditeljstva.



Na okrogli mizi o tem, kakšni bodo managerji naslednjih desetletij, da bodo lahko v nepredvidljivih razmerah uspešno krmarili svoje organizacije, pa je Medeja Lončar, direktorica Siemens Slovenija in Hrvaška ter podpredsednica ZM, med drugim dejala, da moraš kot vodja predvsem vedno ostati človek in imeti vedno neko utež, ki te prizemlji. Potrebno je slediti tudi lastnim osnobvnim vrednotam, tudi v teh težkih časih nenehnih sprememb. Tudi Jim Hemerling je poudaril, da so managerji izpostavljeni ogromnim pritiskom, odgovorni so lastnikom, delničarjem, zaposlenim. In pri spraševanju, kako bodo izpolnili svoje cilje, pa vedno pomaga, 'če imaš osnovne vrednote ali principe, h katerim se lahko vedno vrneš'. Igor Verstovšek, prokurist Cosylaba in mladi manager 2018, pa je izpostavil, da, ker so začeli kot startup pred 20 leti, so se morali nenehno spreminjati, 'in začeli smo s srcem, učili smo se iz lastnih napak'.