Zakon o posojilih v švicarskih frankih v ustavno presojo

Državni zbor je z 52 glasovi za in osmimi proti sprejel predlog zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih. Dopolnilo Levice, da bi t. i. valutno kapico znižali z desetih na pet odstotkov pa ni bilo sprejeto. 

Zakon, ki je bil DZ vložen aprila lani, narekuje vključitev najvišje, 10-odstotne dopustne spremembe valutnega tečaja v kreditne pogodbe v švicarskih frankih, sklenjene v obdobju od 28. junija 2004 do 31. decembra 2010. S tem se bo valutno tveganje prerazdelilo med bankami in kreditojemalci. Anekse k vsem kreditnim pogodbam, tudi za tistim, ki so že bile odplačane, morajo banke pripraviti v 60 dneh po uveljavitvi zakona in jih vročiti kreditojemalcu v 75 dneh. Za nadzor nad izvajanjem zakona bo zadolžena Banka Slovenije, ki lahko bankam za storjene prekrške predpiše visoke kazni in jim tudi odvzame licenco za poslovanje. Predlog so sicer pripravili v Združenju frank, v parlamentarni postopek pa ga je vložil državni svet. 

Banke na ustavno sodišče

Banke bodo na ustavno sodišče vložile pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti sprejetega zakona in predlog za začasno zadržanje izvrševanja, so sporočili iz Združenja bank Slovenije (ZBS). 

Banke menijo, da je zakon protiustaven in krši tako nacionalne kakor tudi evropske predpise. Vloga za zadržanje veljavnosti do presoje njegove ustavnosti bo vložena zaradi nepopravljivih škodljivih posledic za pobudnice, za finančno stabilnost in gospodarstvo kot celoto, saj zakon krši celo vrsto ustavnih določil, so sporočili iz ZBS.

ZPS: Banke želijo obdržati ekstra dobičke

Oglasili so se tudi v Zvezi potrošnikov Slovenije. Že pred današnjim glasovanjem so poslance pozvali, naj zakon sprejmejo in s tem prekinejo dolgoletno finančno in socialno obremenitev slovenskih kreditojemalcev ter jim omogočijo odplačilo kreditov v normalnih mejah.

Njihovo mnenje je, da bo Slovenija s sprejemom in uveljavitvijo zakona pokazala, da na trgu zahteva spoštovanje zakonodaje in odgovorno ravnanje ponudnikov finančnih produktov ter da pojmuje varstvo potrošnikov kot pomembno ustavnopravno zaščiteno dobrino.

Glede opozoril in izrazov ogorčenosti, ki prihajajo iz vrst bank, pa v zvezi menijo, da te predstavljajo stališče bank, ki se v želji obdržati ekstra dobičke ne ozira na dolgoletne finančne in socialne posledice, ki jih odplačevanje kreditov v frankih povzroča slovenskim potrošnikom.

Pri tem navajajo, da je avstrijski finančni regulator FMA ta posojila izrecno označil kot neprimerno obliko za dolgoročno stanovanjsko oz. potrošniško kreditiranje, njihovo agresivno trženje v državah srednje in vzhodne Evrope pa je bilo tudi predmet analiz mednarodnih organizacij in dejansko privedlo do oblikovanja novih pravil za potrošniške kredite.

V Združenju Frank veseli velike podpore zakonu

V Združenju Frank so po sprejemu zakona za ureditev problematike posojil v švicarskih frankih v državnem zboru veseli velike podpore poslancev, ki so po njihovi oceni prepoznali potrebo po sistemski rešitvi vprašanja. Odločba ustavnega sodišča, objavljena v torek, pa jim daje tudi upanje, da bodo v pravo smer stekli še postopki posojilojemalcev na sodiščih.

»Žal s spremembo višine kapice nepošten pogodben pogoj ni v celoti odpravljen, a se zavedamo, da sistemska rešitev zahteva določen kompromis,« je za STA zapisal predsednik Združenja Frank Matjaž Sušnik.

NLB: Negativni učinek do 75 milijonov evrov

Delničarji slovenskih bank, ki jih ta zakon zadeva (vključno z NLB), so več slovenskim in evropskim organom posredovali skupno pismo, v katerem so izrazili veliko zaskrbljenost glede zakona. NLB namerava zoper ta zakon uporabiti vsa pravna sredstva pred ustavnim sodiščem in po potrebi tudi pred ustreznimi evropskimi inštitucijami, so zvečer sporočili iz NLB.

Na podlagi ocene zakona in če predvideni pravni postopki ne bodo uspešni, »NLB ocenjuje, da bo negativni učinek pred obdavčitvijo na poslovanje NLB in NLB Skupine v višini 70 - 75 milijonov EUR, pri čemer je potrebna nadaljnja podrobna analiza. Vpliv na NLB in NLB Skupino je znaten, vendar zelo obvladljiv, glede na omejen obseg kreditiranja prebivalstva s posojili v švicarskih frankih v preteklosti,« ocenjujejo v banki.  

Podobno oceno so že opravili tudi v Addiko bank, kjer predvidevajo, da bi v primeru najslabšega scenarija škoda znašala od 100 do 110 milijonov evrov. V banki sicer menijo, da gre za kratkovidno odločitev, ki je v nasprotju z interesi vseh Slovencev, od nje pa bo imela napovprečno korist le peščica ljudi. »Retroaktivnost zakona postavlja negativen precedens v evrskem območju in bo škodila slovenskemu ugledu med evropskimi partnerji,« sporočajo iz te banke in napovedujejo nadaljevanje te zgodbe preko ustavnega in drugih sodišč.