Zakonu o posojilih v frankih se obeta velika in pisana podpora

Pred poslanci je jutri glasovanje o zakonu o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih, predlagatelj je državni svet. Vsaj glede na razpravo v državnem zboru se mu obeta obilna in politično zelo pisana podpora, ki so jo napovedali predstavniki poslanskih skupin SDS, Levice, SNS in SD, medtem ko bodo poslanci NSi, Desusa in LMŠ glasovali po svoji presoji, v SAB pa zakonu niso naklonjeni.  

Po drugi strani pa vlada predlaganega zakona »ne podpira in posledično meni, da ta ni primeren za nadaljnjo obravnavo«, je poslancem uvodoma povedala državna sekretarka Katja Lautar z ministrstva za finance, ki ga vodi Andrej Šircelj. Vlada tako med drugim opozarja na prepoved retroaktivnega učinka zakona in v zvezi s tem izpostavlja tudi opozorilo Evropske centralne banke, ki ga je ta podala v zvezi s podobnim predlogom zakona.

Predlog zakona po mnenju vlade ne vključuje analize glede presoje posledic na gospodarstvo in na bančni sektor, kar lahko vpliva na finančno stabilnost, posledično se lahko okrni tudi možnost kreditiranja gospodarstva. Za reševanje tovrstnih situacij sta po mnenju vlade primerni obstoječa zakonodaja in praksa z zunajsodnim dogovornim reševanjem te problematike.

Pred glasovanjem o samem zakonu bodo poslanci odločali o dopolnilu Levice, ki predlaga, da se tako imenovana valutna kapica aktivira, ko zaradi spremembe tečaja švicarskega franka znesek preostanka kredita odstopa za več kot pet odstotkov od zneska, izračunanega po tečaju na dan črpanja kredita, ali ko višina anuitete za toliko odstopa od tiste, izračunane po tečaju na dan črpanja kredita. Tako je predvideval prvotni predlog zakona, a so prag, ko bi bili kreditojemalci upravičeni do povračila, na odboru DZ za finance na predlog SDS, NSi in Konkretno dvignili na deset odstotkov.

Predlaganemu zakonu ostro nasprotujejo v bankah, ki ob njegovem morebitnem sprejetju že napovedujejo pobudo za oceno njegove ustavnosti, pomisleke pa imajo tudi v ECB in Banki Slovenije. 

Odločba ustavnega sodišča

Ustavno sodišče je sicer prav včeraj na svoji spletni strani objavilo odločbo, datirano s 13. januarjem, s katero je ugodilo pritožnikoma, kreditojemalcema v švicarskih frankih, in razveljavilo sodbi višjega in okrožnega sodošča v Ljubljani in zadevo vrnilo v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Omenjeni sodišči sta zavrnili zahtevek pritožnikov na ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih s povezanimi zavarovanji ter na vračilo zatrjevanih preplačil. Ustavno sodišče, ki je odločitev sprejelo s preglasovanjem, proti so bili trije sodniki, je pri sodbah nižjih sodišč ugotovilo kršitev določb 22. in 35. člena ustave, ki se nanašata na enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem in drugimi organi in varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic.

»Ustavno sodišče je izhajalo iz osnove, da je treba upoštevati sodno prakso sodišča EU, kajti samo to lahko podaja razlago avtonomnih pojmov pravnega reda Unije. Tega sodišča niso upoštevala niti pri pojasnilni dolžnosti bank, niti pri presoji nepoštenosti pogodbenih pogojev, niti z vidika dobre vere bank. Slovenska sodišča v nobenem od segmentov, ki so pomembni za sojenje, niso upoštevala razlage prava, kot jo je podalo sodišče EU,« je odločbo pokomentiral odvetnik pritožnikov Robert Preininger.

Odziv Združenja bank Slovenije

Ustavno sodišče »ni prišlo do zaključka, da so kreditne pogodbe v švicarskih frankih nične, temveč je preverjalo predvsem določena stališča rednih sodišč. Sodišče je izpostavilo, da se nižje stopenjska sodišča niso opredelila do vseh bistvenih trditev tožečih strank ter dokazov. Zaradi zgoraj navedenih procesnih razlogov je ustavno sodišče vrnilo zadevo v ponovno presojo prvostopenjskemu sodišču. Procesni razlogi se tako nanašajo na sodišča in ne na banke,« pa so odločbo ustavnega sodišča pokomentirali na Združenju bank Slovenije.

Iz odločitve ustavnega sodišča je mogoče razbrati potrditev pravilnosti sodne prakse rednih sodišč, vključno s temeljnimi izhodišči, ki jih je postavilo vrhovno sodišče, s še večjo pozornostjo na ustrezni procesni obravnavi posameznih okoliščin v individualnih primerih. Pri tem pa ne gre spregledati opozoril v odklonilnem ločenem mnenju dveh ustavnih sodnikov, da če bodo v prihodnje kreditodajalci dolžni preventivno upoštevati (vse) osebne okoliščine strank, bo učinek neugoden prav za kreditojemalce, menijo v bančnem združenju.

»Ob upoštevanju aktualne obravnave zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih v državnem zboru lahko zaključimo, da predstavljena odločitev ustavnega sodišča še dodatno potrjuje, da je potrebno v primerih kreditojemalcev v švicarskih frankih presojati posamično in zakonsko urejanje ni primerno,« izpostavljajo na ZBS.