Pomanjkanje kvalificiranih kadrov že ogroža srednja in mala podjetja

Čeprav se je število brezposelnih v Nemčiji zaradi pandemije koronavirusa v zadnjem letu povečalo za pol milijona na 2,9 milijona ljudi, ima vedno več srednje velikih in malih nemških podjetij težave pri iskanju ustrezno kvalificirane delovne sile, poroča danes Die Welt. Predvsem v proizvodnih dejavnostih ta podjetja ne najdejo ustreznih ljudi že skoraj za vsako tretje izpraznjeno delovno mesto. 

Nemci sicer mala in srednja podjetja štejejo za hrbtenico svojega gospodarstva, toda zdaj se bojijo, da bo pomanjkanje kadrov ogrozilo njihov obstoj.
 

Krivo je (tudi) upadanje števila rojstev

​Strokovnjaki kot prvi razlog za pomanjkanje delavcev krivijo demografijo. V tem desetletju se bodo namreč upokojile povojne generacije Nemcev, ki so bile veliko številnejše od poznejših, zaposlovale pa se bodo mlajše generacije, ki so številno čedalje šibkejše. Po predvidevanjih demografov bo razlika med odhajajočimi in prihajajočimi generacijami do leta 2035 štela že pol milijona ljudi na leto.



​Vsa težava pa ni v manjšem številu rojstev, ampak se znotraj generacij tudi vedno manj mladih odloča za tehnično oziroma nasploh za naravoslovno smer izobraževanja. Zato po podatkih nedavne študije Barometer srednjih in malih podjetij največje pomanjkanje kadrov čutijo proizvodna podjetja. Največje težave imajo manjša podjetja s področja elektrotehnike, med katerimi jih kar 81 odstotkov pravi, da ustrezne kadre najdejo zelo ali precej težko, sledijo jim kemična in farmacevtska podjetja pa gradbeništvo, strojegradnja, metalurgija in drugo.
 

Ene same rešitve ni 

Razkorak med povpraševanjem in ponudbo na trgu delovne sile je za mala podjetja že tako velik, da ga po mnenju ekonomistov tudi z boljšimi plačami ne bi uspelo v celoti odpraviti. Deloma bi lahko pomagalo priseljevanje, vendar je tudi to že nekaj let v upadanju. Posebno iz vzhodne Evrope se iz leta v leto v Nemčijo priseljuje vse manj ljudi. Poleg tega veliko priseljencev nima ustreznega strokovnega znanja. Strokovnjaki zato podjetnikom priporočajo, da več vlagajo v dodatno izobraževanje obstoječih zaposlenih, politiki pa, da ustvari ugodnejše pogoje za usmerjanje mladih v tehnične oziroma naravoslovne poklice.