Po potrošnji smo manj razviti kot po ustvarjanju BDP

Gospodarsko razvitost posameznih držav merimo z različnimi kazalniki, najbolj pogosto uporabljani pa izkazujejo, da Slovenija kar občutno zaostaja za najrazvitejšimi državami v Evropski uniji, za povprečjem EU pa od osem do 15 odstotnih točk.

Statistični urad je pred kratkim objavil podatke za dejansko individualno potrošnjo (DIP) na prebivalca v standardih kupne moči (SKM), ki sicer sodi med manj znane kazalnike s tega področja. V letu 2023 je vrednost tega kazalnika za Slovenijo dosegla 85 odstotkov povprečja EU, kar je bilo na ravni Portugalske. Bolje od Slovenije sta se po tem kriteriju odrezali tudi Romunija in Litva, ki pa po nekaterih drugih kazalnikih razvitosti in kakovosti življenja Slovenije ne dosegata oziroma presegata.

Surs je objavil tudi podatek o bruto domačem proizvodu (BDP) na prebivalca v standardih kupne moči (SKM) za 38 evropskih držav. Po tem kazalniku je Slovenija dosegla 92 odstotkov povprečja EU-27, kar je bilo za tri odstotne točke več kot leta 2022 in največ doslej.

Kazalniki merijo različne stvari

Od kod torej razlike med obema kazalnikoma in kako naj ju sploh razumemo in interpretiramo, ko gospodarsko razvitost Slovenije primerjamo z drugimi državami?

»Razlog za to, da je bil bruto domači proizvod na prebivalca v standardih kupne moči leta 2023 v Sloveniji bližje povprečju EU-27 kot pa dejanska individualna potrošnja na prebivalca, lahko pripišemo predvsem razlikam v tem, kaj oba kazalnika merita. BDP odraža celotno proizvodnjo gospodarstva, torej proizvodnjo blaga in storitev, proizvedenih za domačo uporabo in izvoz. Dejanska individualna potrošnja pa predstavlja le del celotnega BDP, in sicer potrošnjo gospodinjstev, ki je najpomembnejši sestavni del izdatkovne strukture BDP,« so pojasnili na statističnem uradu.

INFOGRAFIKA: Delo

»Kazalnik odraža materialno blaginjo prebivalstva, sestavljen je iz blaga in storitev, ki jih posamezniki dejansko trošijo. Vključuje blago in storitve, ki jih plačajo gospodinjstva, ter blago in storitve, ki jih gospodinjstvom zagotavljajo in financirajo država (zdravstvo, storitve izobraževanja) in nepridobitne institucije, ki opravljajo storitve za gospodinjstva. Struktura potrošnje blaga in storitev se po državah razlikuje, prav tako na kazalnik vplivajo cene blaga in storitev, ki so po državah različne,« so še dodali.

»Za celovitejšo oceno materialne blaginje prebivalstva je treba imeti širši vpogled v vrsto drugih kazalnikov, ki nam pojasnjujejo posamezne druge elemente,« pa so prepričani na vladnem uradu za makroekonomske raziskave in razvoj (Umar).

Ena od pomanjkljivosti DIP je, da pokaže le materialno blaginjo (tudi socialnih storitev), ki je bila v določenem letu »konzumirana«, ne pa višine dohodka, že obstoječega materialnega bogastva, varčevanja, zadolževanja in drugih dejavnikov, ki tudi vplivajo na blaginjo.

INFOGRAFIKA: Delo

BDP se je močneje izboljšal

»Slovenija se je v zadnjih desetih letih po kazalniku dejanske individualne potrošnje (DIP) na prebivalca v SKM vseskozi uvrščala v spodnjo polovico članic, leta 2023 je za povprečjem EU zaostajala za 15 odstotkov. S tem se je uvrstila na 18. mesto med članicami, kar pomeni, da je nekoliko poslabšala svoj položaj (za eno odstotno točko), medtem ko je v BDP nekoliko napredovala,« so poudarili na Umarju.

Pri tem pa je bruto razpoložljivi dohodek, izražen v standardih kupne moči, ki je pomemben dejavnik DIP, v Sloveniji razmeroma visok in se je po gospodarsko-finančni krizi hitro povečeval. V obdobju od leta 2016 do 2023 je bila njegova rast dvakrat višja kot v EU.

»Ob višjih rasteh je mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka na prebivalca v standardu kupne moči leta 2022 pri nas prvič presegla povprečje EU, razlika pa se je leta 2023 še nekoliko povečala. Gospodinjstva v Sloveniji bolj varčujejo kot drugje v EU, kar lahko prispeva k nižji vrednosti DIP glede na povprečje EU. Nižji DIP pa je deloma tudi posledica nižjih izdatkov za socialno zaščito v SKM na prebivalca v primerjavi s povprečjem EU (to so sredstva za pokojnine, zdravstveno varstvo, za brezposelne, družine, socialno izključene itn.). Ti so leta 2022 dosegli le 73,4 odstotka povprečnih izdatkov EU, a je bilo to največ doslej,« ugotavlja Umar.

Izdatki za hrano so zrasli

Kaj pa smo trošili? S postopno krepitvijo materialne blaginje prebivalstva v obdobju 2012–2018 se je zmanjšal delež izdatkov, ki ga gospodinjstva porabijo za hrano in osnovne življenjske dobrine, ob visokih cenah v letu 2022 pa se je ponovno povečal. Gospodinjstva so v povprečju leta 2022 porabila za 24 odstotkov več sredstev kot leta 2018; pri tem je bila rast porabljenih sredstev za hrano in brezalkoholne pijače več kot 40-odstotna. Delež izdatkov za hrano se je povečal v vseh dohodkovnih razredih, še najmanj v prvih dveh, kjer so gospodinjstva največji delež izdatkov namenila za stanovanje. Gospodinjstva z višjimi dohodki pa so največji delež izdatkov namenila za prevoz (kar 21 odstotkov, kar je največ v EU).

INFOGRAFIKA: Delo

Razmeroma konstantna razlika med DIP v SKM in BDP v SKM, ki v daljšem obdobju znaša od pet do sedem odstotnih točk, nakazuje dokaj enakomeren socialni in gospodarski razvoj. Temu pritrjuje tudi vrsta drugih kazalnikov: še naprej se krepita stopnja delovne aktivnosti in bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev, tveganje revščine in socialne izključenosti ter dohodkovna in premoženjska neenakost pa kljub rahlemu povečanju v zadnjih dveh letih ostajajo med najnižjimi v EU. Tudi nekateri drugi vidiki kakovosti življenja so se postopoma izboljševali, zlasti zadovoljstvo z življenjem. Izzivi ostajajo pri dolgotrajni revščini ter dostopnosti zdravstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe.

Težava je zaostajanje produktivnosti

H gospodarskemu dohitevanju oziroma približevanju povprečju EU po BDP na prebivalca (po kupni moči) sta v daljšem obdobju (od leta 2016 do 2023) približno enako prispevali rast stopnje zaposlenosti (delež zaposlenih v prebivalstvu) in rast produktivnosti, ugotavlja Umar.

INFOGRAFIKA: Delo

Prispevek povečane zaposlenosti je bil malenkost višji v obdobju pred epidemijo, od leta 2020 pa je bil nekoliko višji prispevek produktivnosti. Stopnja zaposlenosti je sicer v Sloveniji precej nad povprečjem EU, njeno rast v zadnjem desetletju je omogočalo povečanje deleža zaposlenih med prebivalci v starosti od 20 do 64 let (opredelitev delovno sposobnega prebivalstva), ki je prav tako nadpovprečen. Vpliv deleža delovno sposobnega prebivalstva, ki se zaradi demografskih sprememb zmanjšuje, pa je bil že nekoliko negativen.

Bolj skrb vzbujajoče pa je, da je produktivnost pod povprečjem EU, in sicer je Slovenija po produktivnosti (BDP na zaposlenega v standardih kupne moči) leta 2023 dosegla 85 odstotkov povprečja EU, s čimer je bila malenkost presežena doslej najvišja vrednost iz leta 2008.

INFOGRAFIKA: Delo