Padci že dolgo niso bili tako globoki

Zgodovinsko leto za obvezniške trge se počasi izteka in zapomnili si ga bomo po zgodovinskih padcih vrednosti obveznic tako v Evropi kot v večini držav, ki bodo zagotovo obveljali kot referenčen stresni dogodek za analitike vseh naslednjih generacij. Če pa pogledamo z današnjega vidika, so šli ti dogodki dokaj mimo pozornosti javnosti, saj so jih mediji verjetno imeli za nerelevantne ali premalo zanimive za javnost.

Analitiki, ki že dlje spremljajo krivulje gibanj ključnih naložbenih razredov na borzah, pa so že verjetno opazili, da evropski obvezniški indeksi v svoji zgodovini še niso zabeležili tako globokih padcev vrednosti, kot so jih v zadnjih dveh letih. Čeprav smo o razlogih zanje letos že večkrat govorili, hkrati pa tudi o razlogih in novih priložnostih za investiranje ali varčevanje v obveznicah, bi na tej točki izpostavil predvsem naslednje.

Zdaj so obveznice tudi realno donosne

Letošnji negativni premiki na vrednosti obvezniških trgov zaradi dvigovanja obrestnih mer centralnih bank so obveznice postavili v območja, ki po več letih ponovno ponujajo donosnosti, ki so nad povprečno dolgoletno inflacijo bodisi v ZDA ali v Evropi. Z drugimi besedami: obveznice po dolgem času ne ponujajo samo nominalne donosnosti, ampak tudi realno, če inflacija v naslednjih dekadah ne bo bistveno odstopala od dolgoletnega povprečja.

INFOGRAFIKA: Delo

Določeni člani Evropske centralne banke za zdaj še ne vidijo konca dvigovanju obrestnih mer, medtem ko je Federal Reserve v ZDA po večinskem mnenju članov komiteja že bližje vrhu cikla obrestnih mer.

Takšna razlika v pogledih ni presenečenje, saj je inflacijska dinamika v EU zamujala za ameriško že prej, zdaj pa utegne biti podobno z dezinflacijsko dinamiko, ki je pričakovana v naslednjem letu. Govorimo o dinamiki, v kateri se tako inflacijska kot obrestna pričakovanja znižujejo. Ker nikoli ne gre brez tveganj med ugibanji na trgih, je še vedno nejasno, kako bo s kvantitativnim zaostrovanjem v Evropi. Torej s procesom zmanjševanja vrednosti bilance centralne banke z odprodajo obveznic, ki so ga posamezni člani sveta ECB že večkrat omenjali.

Tveganje je proces odprodaje obveznic

Takšnega scenarija evropski trgi še niso doživeli, njegova uresničitev pa bi verjetno negativno vplivala na evropske obvezniške in delniške trge. To je vsekakor tveganje, ki se v naslednjem letu lahko realizira, to pa bo verjetno odvisno predvsem od makroekonomske situacije in ravni inflacije. Kot že rečeno, inflacija se bo v naslednjem letu zniževala in zametkom tega trenda smo ponekod že priča. Denimo v Braziliji se je že zmanjšala za polovico in marsikje utegne kmalu postati nižja od zdaj pričakovane.

Skratka, cilj, ki so si ga zadale centralne banke, da znižajo inflacijo na svojo zaželeno raven, bo verjetno slej ko prej izpolnjen, vprašanje pa je, koliko časa bodo zdržale s povišanimi obrestnimi merami.