Okupirale so tudi tujce

Trbovlje – Srednjesavske hidroelektrarne (HE), OVE in energetska neodvisnost Slovenije niso niti za korak bližje ciljem izpred štirih let. Odvisnost je zrastla, zakon o srednji Savi je padel, enotnosti o HE ni niti v Zasavju, nasprotovanja naravovarstvenikov se krepijo. Kljub temu Zasavci pri HE vztrajajo. Po večmesečnem zatišju se bodo o njih spet pogovarjali z novo vlado.

Tako je ob spoznanjih, da je projekt HE ponovno zastal in da podpisa koncesijske pogodbe o rabi energije na srednji Savi do konca mandata Cerarjeve vade niso dočakali, čeprav je bil projekt del koalicijske zaveze, sklenil razvojni svet zasavske regije. Tudi nezaupanje na osi Zasavje – država - Holding Slovenske elektrarne (HSE) kot koncesionar ni nič manjše. Nasprotno: v Zasavju so prepričani, da se HSE, potencialni investitor prve od srednjesavskih HE, HE Suhadol, ne bo lotil pred izgradnjo zadnje v nizu spodnjesavskih HE; navsezadnje si bosta tako tudi hidroenergetika in ostala operativa zagotovili posel za naslednje desetletje.
 

Pomenljivi molk HSE

To, da se je sestanka razvojnega sveta zasavske regije pred dnevi udeležil Matjaž Eberlinc v vlogi direktorja Srese, HSE-jeve hčere s sedežem v Trbovljah, za projekt nima nobene dodane vrednosti, smo neuradno izvedeli. Še manj naj bi to pomenilo, da se v zvezi z investicijo v prve tri HE, ocenjene na 400 milijonov evrov, kar koli premika. Sestanka sta se Eberlinc in poleg njega Anton Žunič iz vladnega kabineta udeležila, ker so ju nanj pač povabili, sicer pa na HSE na vprašanja o »trboveljskem sestanku« ne odgovarjajo.

V HSE se očitno še vedno niso odločili aktivirati Srese, ki je že leta v mirovanju, prav tako kljub drugačnim zagotovilom direktorja Matjaža Marovta izpred treh mesecev niso nič bližje podpisu koncesijske pogodbe in vlaganjem v HE na srednji Savi, za katere denarja prej kot v desetih letih najbrž ne bodo mogli zbrati. Edini napredek je pri prostorskem umeščanju na že pričetem državnem prostorskem načrtu za HE Suhadol, HE Trbovlje in HE Renke. Družba Sresa, v kateri ima HSE 60-odstotni delež, Gen energija 10- in Savske elektrarne 30-odstotnega, je le ena od zadev, o katerih Zasavje z vodstvom HSE doslej ni našlo konsenza: HSE kljub vztrajanju Zasavcev koncesije ne želi prenesti na Sreso, kjer se kljub mirovanju izguba kopiči.
 

Zadržke z Mure »preslikali« na srednjo Savo

Marca letos je parlament zavrnil t. i. Hrškov zakon o srednji Savi, ki je vztrajal pri Sresi kot koncesionarki za obdobje 50 let. Pred tem so zakon raztrgali naravovarstveniki, češ da bi morali najprej opraviti celovito presojo vplivov na okolje, saj je srednja Sava prekrita z območji Nature 2000, podprli ga niso niti v Zasavju, v Cerarjevi vladi pa so zagotavljali, da zakon ni potreben, ker da so tik pred podpisom koncesijske pogodbe.

Božo Dukič iz Združenja za energetsko neodvisnost Zens se sprašuje, ali je mogoče zavrnitev zakona razumeti tudi kot priklon tujim študijam in kot slovenski pristanek na to, da Avstrijci proizvajajo energijo, Slovenija pa je njen trajni kupec. V resnici so naravovarstveniki iz avstrijske in zagrebške WWF – Svetovne organizacije za varstvo narave pri neodvisnih strokovnjakih iz Avstrije in Nemčije naročili študiji, s katerima dokazujejo, kako škodljiva je umestitev HE na Muri v prostor. Iztočnice iz študije o Muri naj bi neuradno »preslikali« tudi na srednjo Savo. »Avstrija,« pravi Dukič, »je na Muri zgradila dvaindvajset energetskih objektov. Zato je bilo pričakovati, da jim bodo potencialni slovenski investitorji v HE odgovorili, pa so se potuhnili.« A znano je, da so Dravske elektrarne Maribor na podlagi domače študije o trajnostnem razvoju na območju ob Muri že pred leti odstopile od projekta osmih HE.
 

So HE bolj napoti fotovoltaikom ali izvoznikom energije?

Kaj se torej v resnici skriva za nasprotovanji tujih naravovarstvenikov, se sprašujejo tudi v Zasavju. Morda fotovoltaični kapital? Izvozniki električne energije? Energetik, ki ne želi biti imenovan, pravi: »Res je, da HE degradirajo reko in okolje. A težko je dokazati, da je HE s 35 megavati instalirane moči in s 150 gigavatnimi urami letne proizvodnje bolj škodljiva okolju kot 50.000 gospodinjskih fotovoltaik z okrog 3,3 kilovata instalirane moči in s proizvodnjo okrog 3,2 megavatne ure letno z ustreznimi baterijami.«

Na približno 130 milijonov evrov ocenjena investicija v HE Suhadol naj bi bila predvidoma 41-megavatna s proizvodnjo 145 gigavatnih ur električne energije letno, gradnje pa pred letom 2022 ni pričakovati.