Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

Odstop Jensa Weidmanna, predsednika nemške Bundesbank

Šef nemške centralne banke odhaja s položaja pet let pred iztekom mandata, sočasno s svojo politično mentorico, kanclerko Angelo Merkel.
Jens Weidmann je na čelu Bundesbank od maja 2011. FOTO: Ralph Orlowski/Reuters
Jens Weidmann je na čelu Bundesbank od maja 2011. FOTO: Ralph Orlowski/Reuters
20. 10. 2021 | 13:00
20. 10. 2021 | 13:48
2:14

Predsednik nemške centralne banke in član sveta Evropske centralne banke Jens Weidmann je s koncem leta napovedal svoj odstop iz osebnih razlogov, z obrazložitvijo, da »je po desetih letih čas, da odpre novo poglavje«. Šef Bundesbank sicer velja znotraj ECB za »denarnega jastreba« in enega glavnih zagovornikov bolj omejevalne denarne politike.

Jens Weidmann, ki je bil sicer v letih 2006–2011 ekonomski svetovalec nemške kanclerke Angele Merkel iz vrst CDU, od maja 2011 pa vodi Bundesbank, odhaja v času, ko se v Berlinu oblikuje nova vlada pod vodstvom socialnega demokrata Olafa Scholza. Njegov odhod pet let pred iztekom mandata tako omogoča novi vladi, da izbere novega predsednika po svoji meri, sovpada pa tudi z zahtevnim obdobjem za ECB, ki jo čakajo izzivi, povezani z obvladovanjem inflacije in postopnim opuščanjem pandemičnega programa odkupov obveznic. 

Kot njegovi možni nasledniki se že omenjajo njegova namestnica Claudia Buch, ekonomisti Volker Wieland, Marcel Fratzscher, Lars Feld, zdajšnji glavni ekonomist Bundesbank Jens Ulbrich in članica sveta ECB Isabel Schnabel.

Nastopil tudi v Banki Slovenije

Vplivni nemški centralni bankir je sicer marca 2017 nastopil tudi v Banki Slovenije in tedaj v svojem slogu opozoril, da v razmerah poceni denarja obstaja nevarnost, da bi se evropski finančni ministri prehitro sprijaznili z visokim javnim dolgom. Evrosistem to lahko postavi pod pritisk, da še naprej zagotavlja vzdržnost visokega dolga z nizkimi obrestnimi merami – to pa bi bilo tveganje za kasnejšo stabilnost cen. Javni dolg v evrskih državah je tedaj povprečno znašal 91 odstotkov BDP (vsaj desetino manj kot  zdaj) – to pa je bil po njegovem še en razlog, da so nujno potrebne omejitve za zadolževanje držav.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine