Prvi favorit za Draghijevega naslednika Finec Liikanen

Ljubljana - Do konca mandata predsednika Evropske centralne banke (ECB) Maria Draghija je še poldrugo leto in ugibanj o njegovem nasledniku je vse več. Mnogi, tudi običajno dobro obveščeni Financial Times, zdaj na tem mestu vidijo guvernerja finske centralne banke Erkkija Liikanena.

Izkušeni Liikanen (letnik 1950) je velika strokovna avtoriteta med (centralnimi) bankirji in po več merilih se zdi zelo primeren kandidat za vodenje ECB, institucije, kjer velja nenapisano pravilo o uravnoteženju vodstvenih položajev med »severnimi« in »južnimi« članicami. Ustrezna strokovnost kandidatov je seveda samoumevna, na koncu pa bo pomembna tudi politična podpora vlad evrskih držav in same Unije. Za predsedniško mesto v ECB je zdaj na vrsti sever, saj sta banko zadnja dva mandata vodila Francoz Jean-Claude Trichet in Italijan Mario Draghi, za novega podpredsednika banke pa je bil prejšnji mesec imenovan Španec Lusi De Guindos, ki bo 1. junija zamenjal Portugalca Vítorja Constância.

Zelo severni kandidat ...

Finec Liikanen je vsaj glede na svoj izvor izrazit »severnjak« - rojen je bil v kraju Mikkeli, dobrih 200 kilometrov severovzhodno od Helsinkov. Svoje ambicije in vodstveni talent je pokazal že pri 21 letih, ko je bil leta 1972 na listi socialnih demokratov kot najmlajši poslanec izvoljen v finski parlament. Nato je bil konec 80. let minister za finance, potem je služboval kot finski veleposlanik v EU, leta 1994, po vstopu svoje države v Unijo, pa je postal prvi evropski komisar iz Finske, zadolžen je bil za evropski proračun, v drugem komisarskem mandatu pa je bil pristojen za podjetništvo in informacijsko družbo.

... sprejemljiv tudi za jug

Liikanen že od leta 2004 suvereno vodi finsko centralno banko, v svojstvu člana sveta ECB je leta 2015 podprl program odkupa obveznic in druge ukrepe kvantitativnega sproščanja, ki jih je uvedel Mario Draghi. Tudi to dokazuje, da v svojih pogledih na denarno politiko ni tako jastrebovski kot predsednik Bundesbank Jens Weidmann, nemški favorit za vodenje ECB - in bi bil zato lahko precej široko sprejemljiv tudi za južne države. Hkrati pa bi ga, morda z nekoliko stisnjenimi zobmi, na koncu verjetno podprli tudi Nemci, ki do zdaj še niso imeli »svojega« predsednika ECB.

Reševalec bank

Po uglednem Fincu - ki ima za sabo že 46-letno kariero, znan je tudi kot maratonski tekač, v letih 2008-2014 pa je našel čas še za predsedovanje finskemu Rdečemu križu - je poimenovano tudi Liikanenovo poročilo. V njem je skupina uglednih evropskih bančnikov in ekonomistov nanizala priporočila za strukturne reforme ter izboljšanje regulatornega nadzora v močno načetih evropskih bankah. Poročilo s pomembnimi predlogi in posledicami za povečanje zaupanja v banke je nastalo spomladi 2012, ko je bila kriza v evrskih državah na vrhuncu, razpad evrskega območja pa povsem realna možnost. Da se to ni zgodilo, je močno zaslužen prav sedanji predsednik ECB Mario Draghi, ki je v času najgloblje krize javno oznanil, da bo Evropska centralna banka storila vse, kar bo treba za ohranitev evra. To je tudi naredila, a nekoč se bo morala odločiti tudi za zvišanje obrestnih mer - kdaj in kako bo to storila, bo prva naloga za Draghijevega naslednika - morda prav Erkkija Liikanena -, ki bo svoj osemletni mandat začel novembra 2019.