Novi energetski zakon sestavljen brez posluha za ljudi

»Določila novega energetskega zakona so naklonjena elektrifikaciji in so kot taka brez posluha za potrebe ljudi, ki so končni uporabniki,« so v sporočilu za javnost zapisali v Gospodarskem interesnem združenju za UNP. Določila predloga novega energetskega zakona (EZ-2) namreč po njihovih besedah ne upoštevajo trenutnega realnega stanja v Republiki Sloveniji in prednosti, ki jih vsaj delna diverzifikacija nacionalnega energetskega portfelja prinaša.

Ogrevanje na plin je tudi gospodarno. Foto: arhiv GIZ za UNP

Utekočinjen naftni plin (UNP oz. LNG) je enostavno dostopen in pomembna alternativa v nacionalnem energetskem portfelju, saj ponuja stabilno in cenovno sprejemljivo energetsko rešitev. Sistemi na UNP ne zahtevajo gradnje drage infrastrukture in vlaganj v omrežja, dostavljen je lahko na težko dostopna in odmaknjena območja. Velja za enega najčistejših fosilnih goriv, saj ob izgorevanju skoraj ne nastajajo pepel in prašni delci, z izgorevanjem pa se tvori bistveno manj CO₂ kot v primeru uporabe kurilnega olja ali drugih trdih goriv.

Zakon zanemarja tiste uporabnike, ki nimajo ustreznih finančnih zmožnosti

Investicija v toplotno črpalko je za marsikoga nedosegljiva. Foto: arhiv GIZ za UNP

Predlog zakona od 1. 7. 2024 predvideva prepoved vgradnje kotlov na zemeljski in utekočinjen naftni plin za nove stanovanjske stavbe (gospodinjska raba). »Predlog zakona je izjemno rigidno zastavljen, saj prelaga veliko finančno breme na vse gospodinjske odjemalce.« Zakon namreč ne upošteva raznolikosti stavb, potreb in omejenih možnosti gospodinjstev na podeželju ter tistih, ki nimajo dostopa do določenih omrežij (plinskega ali električnega). Hkrati predlagani pristop popolnoma zanemari zmožnosti končnih odjemalcev energije, ki nimajo finančnih sposobnosti slediti prepovedi v predlogu (stroški naložbe v gradnjo FTE ali toplotne črpalke ipd.).

Ob tem poudarjajo, da so »tovrstna določila škodljiva in prizadenejo še posebej segment prebivalstva (končne odjemalce), ki zaradi finančnih zmožnosti po izteku prehodnega obdobja ne bo zmogel investicije v nov ogrevalni sistem ali predelavo starega.«

Vključevanje energije obnovljivega izvora je prihodnost, a ne pod vplivom političnih ambicij

V Gospodarskem interesnem združenju za UNP sicer poudarjajo, da je vključevanje energije obnovljivega izvora prihodnost, ki je ne izpodbijajo, dodajajo pa, da je pri tem treba slediti načelom trajnostnega razvoja in ne drugim (političnim) ambicijam. »Vrsta kotla in omejevanje določenega tipa naprav ni smotrna, saj tujina gradi razvoj prihodnjih energetskih alternativ v smeri, da uporabniku omogoči uporabo aktualne tehnologije z manjšimi predelavami in obnovljivimi gorivi. Z namenom doseganja ciljev energetske politike je potrebno in edino smiselno, da se vsem tehnologijam ogrevanja, ki so pripravljene na uporabo obnovljivih virov energije, omogoči, da prispevajo k stroškovno učinkovitemu razogljičenju stavb pri nas.«

Vključevanje energije obnovljivega izvora je prihodnost, a ne pod vplivom političnih ambicij. Foto: arhiv GIZ za UNP

Gospodarsko interesno združenje za UNP opozarja na sporna določila

Predlog zakona vključuje tudi sporna določila za področje postopne odprave koncesij za distribucijo plina. Trenutno dostopna omrežja omogočajo številnim uporabnikom enostaven in zanesljiv dostop do energije, ki od njih ne zahteva dodatnih investicij. »Ni realno pričakovati, da bi v urbanih naseljih (stanovanjskih blokih ipd.) uporabniki lahko prešli na drug energent, če se koncesije ne bi podaljšale. Poleg tega je predlog na tem področju precej nejasen, saj določa zgolj obdobje, za katero je določeno koncesijo mogoče podaljšati, ne ureja pa tudi, ali gre lahko le za enkratno ali večkratno podaljšanje,« so še zapisali v sporočilu za javnost.

Evropa v svoji energetski zakonodaji kaže več posluha za ljudi

Številne razvite evropske države stremijo k zmanjševanju ogljičnega odtisa, vendar področje prepovedi vgradnje kotlov na utekočinjen naftni plin v nove stanovanjske stavbe urejajo manj rigidno.

Ogrevanje na plin je enostavno. Foto: arhiv GIZ za UNP

V Franciji so najprej predvideli prepoved vgradnje plinskih kotlov, vendar so jo septembra letos odpravili, saj ne željo pustiti najbolj ranljivih skupin na ruralnih območjih brez rešitve v tako kratkem obdobju. »Nalaganje visokih stroškov družinam v stiski v času, ko je tehnologija še vedno draga, je nesmotrno. Nemci so podoben ukrep, kot ga zdaj predvideva naša vlada, predvideli za leto 2024, a so rok prestavili za štiri leta, na leto 2028,« opozarjajo v združenju.

Za bolj pragmatičen in realen pristop k neto ničelni vrednosti so se odločili tudi v Veliki Britaniji, kjer bodo gospodinjski odjemalci lahko kupili nove kotle do leta 2035. Prvotni rok je sicer predvidel prepoved vgradnje po letu 2026. Vlada v Združenem kraljestvu meni, da je pred prehodom treba toplotne črpalke najprej poceniti.

Naročnik oglasne vsebine je GIZ za UNP