Pozdravljeni!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Novice

NLB čaka na državno zaščito, razmere za njeno prodajo slabše kot lani

Pred sprejetjem zakona želi pridobiti mnenje DZ, z odločanjem pa se mudi, vežejo nas roki za privatizacijo banke. 
Vlada je odgovornost za sprejetje zakona, ki bi zaščitil NLB in omogočil njeno privatizacijo, preložila na DZ. FOTO Roman Šipić
Vlada je odgovornost za sprejetje zakona, ki bi zaščitil NLB in omogočil njeno privatizacijo, preložila na DZ. FOTO Roman Šipić
5. 7. 2018 | 12:55
5. 7. 2018 | 18:05
7:20
Ljubljana – Odhajajoča vlada je imela danes na mizi ključni dokument za prihodnost in privatizacijo Nove Ljubljanske banke, zakon, ki naj bi NLB odškodoval in zaščitil pred posledicami hrvaških tožb, a je obravnavo prekinila, saj želi pred odločitvijo pridobiti še mnenje državnega zbora. 

Ministrica za finance Mateja Vraničar Erman je po seji vlade pojasnila, da upa, da bo državni zbor čim prej poskrbel za stališče do omenjenega zakona, kar bi vladi omogočilo njegovo čimprejšnje sprejetje, po možnosti že prihodnji teden.


 

Zakaj je pomembna zaščita?


Predlagani zakon o zaščiti kapitalske naložbe države v NLB po naših podatkih prinaša rešitev za morebitne prisilne izterjave premoženja NLB na tujem; v primeru hrvaških rubežev bi država banki povrnila škodo prek sklada RS za nasledstvo.

Takšna zaščita prinaša tveganje, da bi hrvaška stran državno odškodovanje NLB štela kot slovensko priznanje obveznosti iz prenesenih vlog na Hrvaškem, a na drugi strani bi v primeru neukrepanja oportunitetne izgube lahko znašale do 700 milijonov evrov.

Kupnina za NLB bi bila brez zaščite manjša za 430 milijonov evrov, država pa ne bi mogla izplačati za 189 milijonov lanskih dividend in še 80 milijonov zadržanih dobičkov NLB. Ko bo zakon v vladi sprejet, naj bi šel v parlamentarno proceduro po nujnem postopku, ob primerni politični volji poslanskih skupin bi bil lahko sprejet že julija.

Poslovanje NLB
Poslovanje NLB


Sprememba zavez


Vlada mora čim prej, po možnosti že prihodnji teden sprejeti tudi za zdaj zaupne spremembe zavez za NLB, ki bi jih vključili v novi slovenski predlog evropski komisiji: ta vključuje prodajo najmanj 50 odstotkov plus ene delnice NLB še do konca letošnjega leta, do konca leta 2019 pa bi prodali še vse druge delnice banke do ciljne meje 25 odstotkov plus ene delnice, ki bi ostala v rokah slovenske države.

Če slovenska stran te zaveze ne bi izpolnila, bi bil imenovan prodajni zaupnik, ki bi s pooblastilom evropske komisije prodajal 75 odstotkov minus eno delnico NLB, na drugi strani pa je zdaj s predloga zavez menda umaknjena določba o prodaji balkanskih podružnic banke. Kar zadeva postopek, je še vedno predvidena javna prodaja delnic po postopku IPO; za morebitno prodajo banke strateškemu investitorju bi bila potrebna sprememba strategije upravljanja državnih naložb.



Kompenzacijski ukrepi za NLB so poslovna skrivnost, a ni dvoma, da bo banka do konca privatizacije ostala v posebnem režimu prestrukturiranja, ki vključuje sestavo nadzornega sveta, prepoved prevzemov, omejitev stroškov in obsega poslovanja, med možnimi novimi ukrepi se omenja tudi prodaja nekaterih nebančnih delov (NLB Vita) Skupine NLB.

Zadnjo besedo bo imela evropska komisija – na ministrstvu za finance zdaj pravijo, da so z njo zbližali stališča glede odloga prodaje banke in spremljajočih izravnalnih ukrepov –, ki bo še ta mesec izdala odločbo o spremenjenih rokih in zavezah za.

Začetek privatizacije NLB bi se po najbolj optimističnem scenariju lahko začel že prihodnji mesec z vladnim skupščinskim sklepom SDH o začetku postopka prodaje banke.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Vsebine, vredne vašega časa, za ceno ene kave na teden.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine