Nepričakovano velik padec naročil nemški industriji

Število nemških industrijskih naročil je novembra nepričakovano močno upadlo, kar nakazuje na nadaljnjo krčenje industrije največjega evropskega gospodarstva.

Analitiki so za november pričakovali manjšo rast števila naročil, a je bilo teh na mesečni ravni za 1,3 odstotka manj, kar je največ po juliju, na letni ravni pa za 6,5 odstotka manj. Nemški izvozniki se soočajo z manjšim povpraševanjem in poslovnimi negotovostmi zaradi trgovinskih sporov in brexita, poroča Reuters. »Mizerija v industriji se nadaljuje,« je za omenjeno tiskovno agencijo dejal ekonomist VP banke Thomas Gitzel in dodal, da vojaške napetosti med ZDA in Iranom pomenijo dodatno tveganje za posel.

Povpraševanje iz tujine se je zmanjšalo za 3,1 odstotka, kar je največ po lanskem februarju, medtem ko so naročila domačih strank zrasla za 1,6 odstotka.

»Pričakovanja industrije so se hkrati izboljšala, zato so se obeti glede industrijske aktivnosti nekoliko izboljšali,« so sporočili z nemškega ministrstva za gospodarstvo.

Nemško gospodarstvo je lani po pričakovanjih zraslo za 0,5 odstotka, leto prej pa za 1,5 odstotka, poroča Reuters. Nemška vlada za letos pričakuje enoodstotno rast, k čemur bo prispevalo tudi več delovnih dni.
 

BMW z rekordno prodajo

Boljše novice prihajajo iz nemškega avtomobilskega proizvajalca BMW, ki poroča o rekordni prodaji 2,5 milijona vozil lani. »Na novo leto gledamo s samozavestjo in ciljem povečanja prodaje,« je dejal član uprave BMW Pieter Nota.

Nemška avtomobilska industrija je sicer lani proizvedla najmanj vozil v skoraj četrt stoletja. Proizvajalci vozil so lani v Nemčiji izdelali le 4,7 milijona avtomobilov, kar je devet odstotkov manj kot leto prej in najmanj po letu 1996, ugotavljajo v nemškem avtomobilskem združenju VDA.
 

Inštituti napovedujejo 0,3-odstotno rast

Gospodarska rast v evrskem območju je bila v lanskem zadnjem četrtletju 0,3-odstotna, v tretjem četrtletju pa 0,2-odstotna, poročajo trije inštituti nemški Ifo, švicarski KOF in italijanski Istat. Ti napovedujejo, da bo evrski BDP v prvem in drugem letošnjem četrtletju obakrat zrasel za 0,3 odstotka na četrtletni ravni. Rast bo najbolj spodbujala potrošnja gospodinjstev, po padcu v zadnjem lanskem četrtletju se bosta nekoliko okrepila industrijska proizvodnja in investicije. Tveganja ostajajo trgovinski spor med ZDA in Kitajsko ter brexit, poleg tega pa še stavke v Franciji ter konflikt med ZDA in Iranom.

V prvem letošnjem četrtletju bo inflacija 1,3- in v drugem 1,2-odstotna, napovedujejo inštituti. To je torej pod ciljem Evropske centralne banke, ki je pod, a blizu dvema odstotkoma.