Nemčija ušla recesiji, a evrodežela drsi v stagnacijo

Ljubljana – Obseg gospodarstva v območju z evrom se je v tretjem četrtletju v primerjavi s četrtletjem prej povečal za 0,2 odstotka, kažejo prve ocene Eurostata. Najspodbudnejšo novico – da se je Nemčija izognila recesiji – je že zjutraj sporočil statistični urad Destatis z objavo podatka, da se je nemški BDP v tretjem četrtletju le povečal, sicer za simboličnih 0,1 odstotka.



Potem ko se je nemška ekonomija v drugem četrtletju skrčila za 0,2 odstotka, je javnost z zadržanim dihom čakala, kaj bodo pokazali izračuni za tretje četrtletje – saj bi največje evropsko gospodarstvo v primeru negativne rasti v dveh zaporednih četrtletjih zašlo v tehnično recesijo.

Nič kaj spodbudni niso bili tudi ta teden objavljeni podatki o septembrskem kar 5,3-odstotnem medletnem zmanjšanju industrijske proizvodnje v Nemčiji, ki jo pesti upad izvoznih naročil in še posebno zmanjšano kitajsko povpraševanje. Ob objavi pozitivne številke so si zato mnogi, ne le v Nemčiji, oddahnili, res pa njihovo gospodarstvo še zdaleč ni iz težav in letos lahko računa na komaj zaznavno rast, ki bo na letni ravni v najboljšem primeru le 0,5-odstotna, kolikor znaša tudi zdaj.

Nemčija se je tako po desetletnem obdobju skoraj neustavljive rasti v zadnjem trenutku rešila pred recesijo, je pa zašla v dolgotrajno stagnacijo brez jasnega izhodnega scenarija, poleg tega da za zdaj beleži rekordno nizko stopnjo brezposelnosti in obrestne mere. Ob zmanjšanju naložb ter drugih posledicah geopolitičnih in trgovinskih negotovosti ter strukturnih težavah predvsem v paradni avtomobilski industriji, je ta čas po ugotovitvah nemških statistikov gonilo rasti predvsem močna zasebna poraba in tudi izvoz ostaja močan.

Ivanc: Objava pozitivna za porabo

Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc pri komentiranju podatkov za Nemčijo ostaja previden: »Tako kot za drugo četrtletje še ne moremo povsem zanesljivo oceniti, ali je bil padec BDP dejansko prisoten ali je bila celo dosežena rast, tudi za tretje četrtletje ni smiselno delati revolucionarnih zaključkov. A z vidika vpliva na razpoloženje gospodarskih družb in še posebno gospodinjstev je bila objava pozitivna, saj bo verjetno znižala delež tistih, ki bi zaradi objave o blagi tehnični recesiji znižali tekočo porabo. Del poslovnih subjektov se pač vede bolj skladno z behavioristično dogmo kot s teorijo racionalnih pričakovanj.«

Po njegovem mnenju lahko zanesljivo govorimo o stagnaciji nemškega gospodarstva, ki je predvsem posledica upočasnjene industrijske proizvodnje in izvoza blaga na tuje trge. »Predvsem na trgih zunaj EU so nemške družbe izgubljale svoj tržni delež, tudi padec v globalni prodaji avtomobilov je imel ključno vlogo. Skrajšani delovni čas, ki ga je po podatku Ifa uporabilo deset odstotkov industrijskih podjetij, pa je pripomogel k temu, da so trendi na trgu dela ostali še vedno pozitivni in se niso prelili v storitveni del nemškega gospodarstva.«

Ivanc vidi v Nemčiji še nekatere obetavnejše spremembe: »Pozitivno je, da se je kazalnik [inštituta] Ifo za Nemčijo v tretjem četrtletju izboljšal. Padec v industrijski proizvodnji se znižuje. Zaradi preložitve trdega brexita in preložitve uvedbe ameriških carin na evropske avtomobile (ta je še vedno lahko predmet presenečenja) se je negotovost v Nemčiji nekoliko povečala.«

In kakšne so posledice za slovenske izvoznike? V Nemčiji »zaznavajo padec naročil v nekaterih produktnih kategorijah ali skrajšanje ročnosti odkupa novih serij proizvodov. Tako se kupci zavarujejo pred negotovostmi, povezanimi s prestrukturiranjem avtomobilske panoge,« je odzive nemških poslovnih partnerjev komentiral sogovornik.

Zadržan odziv trgov

Evropski finančni trgi so se na objavo podatka o šibki, komaj 0,2-odstotni rasti evrskega gospodarstva, odzvali zelo zadržano. Indeksi na vseh pomembnih borzah so izgubili nekaj vrednosti, tudi evro je malenkost zdrsnil v razmerju do dolarja. Po oceni analitikov tudi presenetljiva novica, da Nemčija vendarle ni v recesiji, ni prepričala trgov, ki jih skrbijo neobetavne gospodarske napovedi za evrsko območje letos in še prihodnje leto.

Surs o slovenskem BDP šele konec meseca

Iz podatkov Eurostata je še razvidno, da nobena od članic iz območja evra ni imela negativne rasti. Najnižjo, komaj 0,1-odstotno četrtletno rast so poleg Nemčije ugotovili še v Italiji in Avstriji. Stagnacija v naših treh najpomembnejših gospodarskih partnericah gotovo ni dobra novica tudi za naša podjetja.
Podatek o gibanju BDP v tretjem četrtletju za Slovenijo bo Surs po svojem običajnem rokovniku sicer objavil konec tega meseca. Mimogrede, v drugem četrtletju so naši statistiki izračunali, da Slovenija stagnira, saj je bila rast BDP med aprilom in junijem letos ničelna.