Bruseljski analitiki ne napovedujejo recesije

Bruselj – Napovedi za območje z evrom in celotno EU so bolj črnoglede, slovenska gospodarska rast pa bo kljub upočasnitvi ostala stabilna. Po jesenski gospodarski napovedi evropske komisije bo leta 2020 in 2021 znašala po 2,7 odstotka. V območju z evrom bosta višjo rast imeli le Irska in Malta.

Po lanskih 4,1 odstotka naj bi se gospodarska rast Slovenije letos sicer znižala na 2,6 odstotka. To analitiki evropske komisije pripisujejo predvsem šibkemu tujemu povpraševanju z ohlajanjem na glavnih izvoznih trgih. Spomladi so napovedovali rast v višini 3,1 odstotka, za prihodnje leto pa 2,8 odstotka.


 

Močne naložbe in potrošnja

Na drugi strani pričakujejo, da bo domače povpraševanje ostalo močno. Bolj kot potrošnja naj bi ga krepile investicije. Zlasti hitro (lani s 13,8 odstotka) se krepi stanovanjska gradnja, bolj počasi pa naložbe v stroje in opremo. Višje plače naj bi v prihodnjih dveh letih krepile potrošnjo.

Tudi krepitev stanovanjske gradnje naj bi se nadaljevala, v Bruslju pa napovedujejo tudi močnejše črpanje iz skladov EU, saj se končuje sedemletno proračunsko obdobje. Bo pa oslabljena rast izvoza, z letošnjih 7,9 odstotka na manj kot pet v prihodnjih dveh letih.

Prihod tujih delavcev

Negativna tveganja v Sloveniji so po oceni evropske komisije predvsem zunanja, potrošnja gospodinjstev pa bi se lahko okrepila močneje od napovedi in pripomogla k večji rasti.

V prihodnjih letih naj bi se stopnja brezposelnosti gibala okoli štirih odstotkov. Priliv tujih delavcev in večje vključevanja na trgu dela naj bi blažila premajhno ponudbo. Na področju javnih financ napovedujejo presežke, leta 2021 naj bi javni dolg padel pod »maastrichtskih« 60 odstotkov BDP.   

Sicer naj bi javni izdatki rasli hitreje kot davčni prihodki. Manj prihodkov bo zaradi šibkejše rasti in novih davčnih olajšav, izdatki pa se bodo okrepili z rastjo plač javnega sektorja in socialnih transferjev. Tveganje za javne finance vidijo v pritiskih na izdatke in v odločitvah sodišč.  

Šibka rast Nemčije in Italije

Na evropski ravni ne napovedujejo recesije. Se bo pa rast v območju z evrom z lanskih 1,9 in predlanskih 2,5 odstotka letos znižala na 1,1 odstotka. Prihodnji dve leti naj bi znašala 1,2, v celotni EU pa 1,4 odstotka. V nobeni članici razen letos v Nemčiji  (0,4 odstotka) in v Italiji v celotnem obdobju 2019–2021 letna ne bo nižja od enega odstotka.

»Temelji gospodarstva EU so trdni. Po šestih letih rasti je nezaposlenost najnižja od začetka stoletja in primanjkljaj je nižji od enega odstotka BDP. A izzivov polna pot pred nami ne dopušča samozadovoljnosti,« je opozoril komisar za gospodarstvo Pierre Moscovici. Glavna tveganja so ameriško-kitajski trgovinski zapleti, geopolitične napetosti in šibkost proizvodnega sektorja. Težave povzroča tudi brexit.