Nemčija pričakuje 4,2-odstotno recesijo, Francija že v njej

Nemčija bo letos v 4,2-odstotni recesiji, najslabše pa bo gospodarstvu šlo v drugem četrtletju, ko naj bi bruto domači proizvod upadel za kar 9,8 odstotka. V prihodnjem letu naj bi gospodarstvo zraslo kar za 5,8 odstotka, a z nizke osnove. Tako napoveduje pet ekonomskih inštitutov v svoji spomladanski napovedi, pri kateri so že upoštevali ekonomske ukrepe države.

Tako globokega padca BDP, kot ga napovedujejo ekonomisti za drugo četrtletje, Nemčija ni doživela še nikoli, odkar zbirajo četrtletne podatke, to je od leta 1970 dalje. Je tudi dvakrat globlji od najglobljega četrtletnega padca BDP v zadnji finančni krizi leta 2008. Padec BDP je menda država po ocenah ekonomistov imela že v prvem letošnjem četrtletju, in sicer 1,9-odstotnega.



Rekordno nizke makroekonomske številke zaradi koronakrize imajo tudi v drugih državah. Francija je na primer že v prvem letošnjem četrtletju imela šestodstotni padec BDP, potem ko se je že v zadnjem lanskem četrtletju BDP skrčil za 0,1 odstotka. Francija je tako že padla v tehnično recesijo. Nazadnje je francoski BDP podobno globoko padel v drugem četrtletju leta 1968, in sicer za 5,8-odstotka.



Ukrepi, ki jih je sicer Nemčija sprejela v boju proti virusu, se močno poznajo tudi na trgu dela, pa tudi v državnih financah. Zaradi zaprtja številnih gospodarskih panog in delne zaustavitve proizvodnje v drugih se bo brezposelnost začasno močno povečala. Na vrhuncu naj bi znašala 5,9 odstotka, število delavcev v skrajšanih oblikah dela pa se bo z nekaj deset tisoč povečalo na kar 2,4 milijona. V povprečju bo letos med brezposelnimi okoli pol milijona več Nemcev, kot jih je bilo lani, s čimer se tako končuje desetletno obdobje vztrajnega upadanja brezposelnosti.

Nemške državne finance so na zadovoljstvo vseh v izjemno dobri kondiciji. Država je javni dolg znižala pod 60 odstotkov BDP, proračun pa ima že vrsto let presežek. Lani je na primer dosegel skoraj 50 milijard evrov oziroma 1,4 odstotka. Vlada Angele Merkel si je tako lahko privoščila bazuko v obliki subvencij, posojil in garancij za prizadeto gospodarstvo in gospodinjstva v skupni teži kar okoli 1200 milijard evrov.



To bo letos zvezni proračun potisnilo v 160 milijard evrov (4,7-odstotka) globok primanjkljaj, javni dolg pa se bo zvišal na okoli 70 odstotkov BDP, torej za okoli deset odstotnih točk. Že prihodnje leto pa bo proračun po napovedih ekonomistov tako rekoč izravnan. Francija je sicer za pomoč gospodarstvu sprejela 45 milijard evrov vreden paket ukrepov.

Čeprav večina evropskih držav še ni dosegla vrhunca epidemije, povsod potekajo intenzivne razprave o tem, kako in kdaj znova normalizirati življenje. V Nemčiji bi ukrepe lahko začeli rahljati po koncu velikonočnih počitnic oziroma z začetkom maja. Najpogosteje se govori o postopnem odpiranju tistih gospodarskih panog, kjer je možnosti za hitro širjenje virusa manj in kjer je mogoče enostavneje zagotoviti ustrezno zaščito za zaposlene.

Številni nemški ekonomisti tako predlagajo, da bi začeli najprej oživljati proizvodne dejavnosti in tiste storitvene dejavnosti, kjer je mogoče zagotoviti dovolj veliko distanco med zaposlenimi in strankami. Po tem načrtu bi tako nazadnje prišle na vrsto množične prireditve, kot so koncerti in nogometne tekme ter tudi klubi in diskoteke. A ekonomisti se dobro zavedajo tudi dejstva, da bi prehitro in neprevidno sproščanje ukrepov lahko povzročilo nov, težko obvladljiv izbruh okužb. Zato opozarjajo, da mora država pred tem zagotoviti dovolj testiranj in dovolj zaščitne opreme za zdravstvo in druge izpostavljene sektorje.